Četrtek, 12. 9. 2024, 13.31
2 meseca
V Šaleški dolini zahtevajo javno predstavitev dokumentov glede TEŠ in premogovnika
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,04
Oba občinska sveta od pristojnega ministrstva zahtevata tudi, da se na ravni EU poišče ustrezna rešitev, da stroški emisijskih kuponov ne bodo več bremenili uporabnikov daljinskega ogrevanja. Zahtevajo nadaljnjo nemoteno oskrbo s toplotno energijo, cena toplotne energije pa ne sme zajemati stroškov, ki so posledica zapiranja premogovnika, zmanjšanja proizvodnje električne energije v TEŠ in stroškov nakupa emisijskih kuponov.
Svetniki občin Velenje in Šoštanj od vlade, SDH in Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) zahtevajo, da javno predstavijo vse dokumente, ki dokazujejo, da bi Premogovnik Velenje in Termoelektrarno Šoštanj (TEŠ) obstoj v skupini HSE pahnil v stečaj, ter dokumente, ki dokazujejo, da se v primeru njune izločitve iz skupine HSE to ne more zgoditi.
To je del sklepa, ki so ga svetniki potrdili na skupni izredni seji v sredo zvečer v Velenju. Na njej so se člani obeh občinskih svetov ob prisotnosti treh ministrov, več državnih sekretarjev in vodstev vpletenih družb seznanili z aktivnostmi države v zvezi z nadaljnjim delovanjem Premogovnika Velenje in TEŠ, potem ko je država napovedala interventni zakon za preprečitev stečaja TEŠ in Premogovnika Velenje ter za zagotavljanje daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini.
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo interventni zakon, ki naj bi omogočil izločitev premogovnika in TEŠ iz skupine HSE, pripravlja po hitrem postopku, pristojni minister Bojan Kumer pa je na seji občinskih svetov dejal, da bo interventni zakon premostitev, da sploh pridejo do pravičnega prehoda.
Skeptični do izvedbe pravičnega prehoda
Svetniki pa so izrazili zaskrbljenost glede učinkovitosti morebitnega interventnega zakona pri zagotavljanju izvedbe pravičnega prehoda v procesu prestrukturiranja regije, socialne varnosti ter nemoteni oskrbi s toplotno energijo do uvedbe nadomestnih virov. Interventnega zakona za zdaj ne podpirata niti župana občin Velenje in Šoštanj, Peter Dermol in Boris Goličnik.
Vnovič so bili člani občinskih svetov in tudi župana kritični, da še vedno nista bila predstavljena osnutka zakonov o prestrukturiranju regije in o postopnem zapiranju premogovnika. Ob tem pa so spomnili, da januarja 2022 sprejeta nacionalna strategija predvideva izstop iz premoga leta 2033, predložitev omenjenih dveh zakonov pa v šestih mesecih od sprejetja strategije.
Kot so zapisali v sklepu, svetniki zahtevajo dosledno spoštovanje omenjene strategije ter to, da sta oba omenjena zakona sprejeta "vsaj sočasno z morebitnim interventnim zakonom" in da morata biti usklajena z lokalnimi deležniki in omogočiti socialno varnost. Zahtevajo tudi, da se v državnem proračunu za leto 2025 in nadalje zagotovijo sredstva za izvajanje obeh zakonov.
Predstavili so številne zahteve
Oba občinska sveta od pristojnega ministrstva zahtevata tudi, da se na ravni EU poišče ustrezna rešitev, da stroški emisijskih kuponov ne bodo več bremenili uporabnikov daljinskega ogrevanja. Zahtevajo nadaljnjo nemoteno oskrbo s toplotno energijo, cena toplotne energije pa ne sme zajemati stroškov, ki so posledica zapiranja premogovnika, zmanjšanja proizvodnje električne energije v TEŠ in stroškov nakupa emisijskih kuponov. Prav tako člani obeh občinskih svetov nočejo privoliti v uvoz premoga iz tujine v prihodnosti.
Svetniki sicer menijo, da zagotavljanje toplotne energije ne more biti razlog za trenutno stanje v energetiki, saj ogrevanje predstavlja le od tri do štiri odstotke porabe premoga v TEŠ, preostanek premoga pa je namenjen proizvodnji električne energije, s katero, kot so zapisali v sklepu z izredne seje, "TEŠ zagotavlja stabilnost slovenskega energetskega sistema in krepi samooskrbo z električno energijo v Republiki Sloveniji".
TEŠ je lani ustvaril skoraj 46 milijonov evrov čiste izgube, v domači proizvodnji električne energije pa ima danes približno 22-odstoten delež.
Tudi Premogovnik Velenje je lansko leto ponovno sklenil v rdečem, izguba je dosegla 5,8 milijona evrov, leta 2022 pa 32,8 milijona evrov.
Glavna dejavnost TEŠ, ki je v procesu prestrukturiranja, bo v prihodnosti proizvodnja toplotne energije za ogrevanje Šaleške doline. Elektrika bi bila, če upoštevamo slovaški model, neke vrste stranski produkt, pravi generalni direktor HSE Tomaž Štokelj. TEŠ bo po sprejetju interventnega zakona umaknjen s trga, proizvodnja električne energije pa bo v prvih letih prepolovljena. Primanjkljaj bo Slovenija pokrivala z uvozom, pravi direktor družbe ELES Aleksander Mervar.
"Po spremenjenem obratovalnem režimu TEŠ lahko pričakujemo povečano uvozno odvisnost naše države. Če je delež TEŠ v domači proizvodnji električne energije približno 22-odstoten, bo njegovo zapiranje povečalo našo uvozno odvisnost za od 30 do 40 odstotkov. Natančen delež je težko napovedati, saj je to odvisno od novega obratovalnega režima, še zlasti pa od hidroloških razmer in morebitnega remonta NEK, ki je vsakih 18 mesecev. Izpad tega dela domače proizvodnje lahko kratkoročno nadomestimo le s povečanim uvozom električne energije.
Uvoz megavatnih ur električne energije glede na cene za terminski nakup za prihodnja leta v nobenem primeru ne bo dražji, kot je stroškovna cena megavatne ure, proizvedene v TEŠ, ob upoštevanju prihodnje cene ogljičnih kuponov in dejansko ceno izkopa lignita v Premogovniku Velenje, poudarja Mervar.
"Srednjeročno, nekje okrog leta 2030, bomo izpad lahko pokrivali s povečanjem deleža obnovljivih virov energije v sistemu," napoveduje Mervar. To pomeni vključitev sončnih in vetrnih polj, priključenih neposredno na prenosno omrežje, ter izkoriščanje vodnega potenciala, vse to po potrebi ob podpori manjših plinskih enot, dodaja.
Stabilnost in zanesljivost oskrbe naj ne bi bila pod vprašajem. "Zlasti v takšnih razmerah je pomembno dejstvo, da termična moč čezmejnih prenosnih zmogljivosti nekajkrat presega konično porabo, hkrati pa ima naša država eno najnižjih omrežnin v primerjavi z drugimi članicami EU. Zato tudi v prihodnje težav z uvozom električne energije ne pričakujemo," zatrjuje direktor ELES.
Svoj delež k proizvodnji električne energije bo še vedno prispeval tudi TEŠ. "Kot lahko razumemo ministra Bojana Kumra, bo obratoval tudi v prihodnjih letih. Ob morebitni krizi in če bo v danem trenutku deponija lignita polna, se lahko njegova proizvodnja iz neto tehničnega minimuma 228 megavatov poveča na neto tehnični maksimum 542 megavatov v 32 minutah," pojasnjuje Mervar.
