Sobota, 22. 1. 2022, 13.02
2 leti, 10 mesecev
V Mariboru so ostali brez osebnih zdravnikov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,30
15
V mariborskem zdravstvenem domu pričakujejo do konca tega leta štiri nove specialiste družinske medicine. Da bi se držali predpisanega standarda 1.895 glavarinskih količnikov, bi jih potrebovali vsaj še 18. Zdravstvena zavarovalnica plačuje do tri tisoč glavarinskih količnikov. Fotografija je simbolična.
V Sloveniji je okoli 130 tisoč ljudi brez izbranega osebnega zdravnika. V mariborskem zdravstvenem domu ne vpisujejo več novih bolnikov, saj so vse njihove ambulante že polne. Že dlje časa so bile možnosti izbire osebnega zdravnika omejene, saj so imeli le enega ali dva zdravnika, ki sta še sprejemala nove bolnike.
"Priliv bolnikov je večji kot odliv," je za časnik Večer pred dnevi povedala vodja družinskih zdravnikov v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor Maja Arzenšek.
Vsi že presegli normo
Direktor zdravstvenega doma Jernej Završnik je pojasnil, da imajo na voljo 48 zdravstvenih timov družinske medicine, in vsi so presegli 1.895 glavarinskih količnikov. Del javne zdravstvene mreže so tudi koncesionarji, ki pa v Mariboru prav tako večinoma ne vpisujejo novih ljudi.
"Na žalost je ta trenutek v Sloveniji po uradnih podatkih 130 tisoč odraslih oseb, ki nimajo izbranega osebnega zdravnika. Ta problem postaja vse bolj pereč. Posledica pa je, da imamo veliko pomanjkanje specialistov družinske medicine," je dejal.
Vpisovanje dodatnih bolnikov preko predpisanih standardov je možno, a med zdravniki, še posebej mlajšimi, ni zanimanja za to. "Težava je, da enkrat, ko se bolnik pri njem vpiše, praktično tam ostane," je povedal Završnik.
Ena od možnih rešitev je vzpostavitev skupne ambulante za bolnike brez izbranega zdravnika, v kateri bi delalo več zdravnikov v času nadur. Tu bi ljudi zdravili, dokler ne pridejo do osebnega zdravnika, a je po Završnikovih besedah v trenutnem predlogu ureditve problem, da mora biti bolnik tudi v tem primeru vpisan pri enem določenem zdravniku. "Torej se spet ne more izpisati," je dejal.
Rešitev je začasni sprejem brez vpisovanja
Če bi lahko te bolnike sprejeli le začasno, bi bili zdravniki po njegovih ocenah pripravljeni delati. "Če bi bila to ambulanta, kjer bi se lahko opravljale storitve, ne da bi bil nekdo vpisan, bi bila to absolutna rešitev. To je treba rešiti na zakonodajni ravni," je dodal.
Na težavo z vpisovanjem novih bolnikov opozarjajo že več let. "A o tem se ne govori, niti se ta problem ne rešuje. Trenutno imamo v Sloveniji dva tisoč specializantov na različnih strokah. Zdravnikov je torej dovolj, a so očitno nepravilno razporejeni," je še dejal Završnik.
Dodatna težava še prostori
Težava niso le zdravniki, ampak tudi prostori. Zato v Mariboru gradijo novi zdravstveni postaji Magdalena in Tezno. "Dogovor je, da do leta 2025 dosežemo 1.500 glavarinskih količnikov, kar pomeni, da bomo potrebovali še dodatne zdravnike družinske medicine. Sam sem prepričan, da jih bomo lahko našli pod pogojem, da bomo tem kolegom omogočili normalno delo. Standard 1.500 glavarinskih količnikov pomeni, da ima zdravnik za enega bolnika približno 15 minut časa, kar je nek evropski standard," je še dodal direktor zdravstvenega doma, pod okrilje katerega sodi okoli 200 tisoč ljudi.
Mariborčani in Mariborčanke zaradi nezmožnosti izbire v svojem mestu iščejo osebnega zdravnika v okoliških zdravstvenih domovih. V Zdravstvenem domu Slovenska Bistrica v zadnjih dneh opažajo povečano povpraševanje po izbirah osebnih zdravnikov. Trenutno tam vpisuje bolnike ena ambulanta družinske medicine, je povedala direktorica Urška Sedmak.
Na ministrstvu za zdravje ponavljajo, da so za ureditev razmer na primarni ravni sprejeli vrsto ukrepov. Med drugim so zdravniki z odobreno specializacijo iz družinske medicine v letih 2021 in 2022 upravičeni do 20-odstotnega dodatka, timi ambulant, ki imajo opredeljenih več kot 1.895 glavarinskih količnikov, pa so dodatno plačani.
Na ministrstvu med ukrepi naštevajo še povečano število razpisnih mest za specializacijo iz družinske medicine, štipendije za študente medicine in zdravstvene nege, povečanje vpisnih mest na medicinski fakulteti ter hitrejše zaposlovanje zdravnikov iz tujine.
15