V gorah podobno kot leta 2009

Predsednik komisije za informiranje in analize Jani Bele je predstavil podatke za leto 2011; do konca novembra so na zvezi zabeležili 369 akcij (lani 346), 414 ponesrečencev (lani 386), od tega 10 mrtvih gornikov (lani 28). Lanska zima namreč le ni bila tako plazovita, kot zima poprej, temu tudi pripisujejo manjše število smrtnih žrtev. Poraslo pa je število plezalnih nesreč, poškodovanih je bilo 42 (lani 26), gorski reševalci pa so posredovali pri kar 72 padalskih nesrečah (lani 50).

Najbolj usodna meseca julij in avgust Analiza reševalnega dela v letu 2010 je še pokazala, da sta najbolj usodna meseca julij in avgust, ko je obisk gora največji, med dnevi v tednu pa sobota in nedelja. V času največje sezone se zgodi 2/3 nesreč, zato po postajah, društvih in na brniškem letališču organizirajo dežurstvo, ki traja 90 dni, v teh dneh so posredovali kar 95-krat.

Kot je povedal predsednik Gorske reševalne Zveze Slovenije, Igor Potočnik, se trudijo zagotoviti minimalne standarde za dobro tehnično opremo vseh reševalcev. Zvezo, katere letni proračun je okrog 950.000 evrov, pa v največji meri financirata Uprava za zaščito in reševanje in Fundacija invalidskih in humanitarnih organizacij FIHO.

Več v avdio izjavi:

Pred zimskim obiskom gora na GRZS poleg obvezne opreme priporočajo predvsem znanje, ki naj bi bilo najboljša zaščita. Plazovni trojček (žolna, sonda in lopata) po besedah Beleta ne zagotavlja preživetja pod snegom, veča pa njegove možnosti.