V DZ tradicionalno vseslovensko srečanje

Udeležence je uvodoma nagovoril predsednik DZ France Cukjati, ki je poudaril, da je Slovenija nekaj posebnega. "To ugotavlja vsa Evropa, to ugotavljajo prisotni, ki se vedno znova vračajo v Slovenijo, ugotavljajo tudi njihovi otroci, ki prav tako prihajajo v Slovenijo," je dejal Cukjati. Ob tem je izrazil prepričanje, da Slovenija ni posebna samo zaradi svoje razgibane geografske značilnosti in lepot, ampak zaradi človeške kulture, ki jo slovenski narod vedno znova prepoznava v svojem bistvu. Majni narodi se lahko velikim zoperstavijo s kulturo Kultura pa je po besedah predsednika DZ tudi osnova medkulturnega dialoga, ki je v letošnjem letu v Evropski uniji še posebej izpostavljen in mu je bilo veliko pozornosti namenjene tudi v času slovenskega predsedovanja EU. Cukjati je še izrazil prepričanje, da se lahko majhni narodi proti nasilju, agresiji, vojni in moči velikih narodov zoperstavijo samo s kulturo, medkulturnim dialogom in človeškim pristopom.

"Slovenci znamo vztrajati" "Slovenci smo si vedno v svoji zgodovini z vsemi prizadevali vzpostavljati dobre odnose, se uprli nasilju, ampak nikoli nismo vztrajali v sovraštvu," je poudaril predsednik DZ in ob tem izrazil zadovoljstvo, da je prav medkulturni dialog tudi osrednja tema vseslovenskega srečanja. "To znamo Slovenci, znamo vztrajati, znamo graditi mostove, kjer jih potrebujemo. Potrebujemo jih povsod po svetu, kjer Slovenci živite in predvsem tudi v zamejstvu, kjer naletite vedno znova na takšne ali drugačne težave", je ob zaključku še dejal Cukjati.

Udeležence so ob začetku srečanja nagovorili tudi državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu Zorko Pelikan, predsednik komisije državnega sveta za evropske zadeve in mednarodne odnose Vincenc Otoničar in predsednik komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Janez Kramberger.

Pelikan je izpostavil napredek, ki ga je Slovenija v zadnjih letih dosegla glede sodelovanja z rojaki zunaj meja Slovenije. Pri tem je posebej omenil posamezna ministrstva in njihovo vlogo pri krepljenju tega sodelovanja, predvsem na področjih poučevanja slovenskega jezika, ohranjanju slovenske kulturne dediščine, gospodarstva in gospodarskega sodelovanja, šolstva, pa tudi kmetijstva. Po Pelikanovih besedah ima zelo pomembno vlogo pri čezmejnem sodelovanju v štirih sosednjih državah tudi služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, ki je po njegovih besedah "povezovalec tega nekoč ločenega obmejnega prostora".

Kako biti boljši pri ohranjanju slovenske identitete Otoničar se je navezal na letošnjo 500. obletnico rojstva Primoža Trubarja in na njegovo sporočilo, ki je po besedah Otoničarja pomembno tudi v današnjem času, predvsem pri razmišljanju, kako biti boljši pri ohranjanju slovenske identitete, slovenskega jezika in slovenske kulture zunaj meja domovine.

V nadaljevanju je med drugimi spregovoril tudi direktor emeritus za medkulturne in mednarodne programe za državo Ohio (ZDA) in diplomat civilne družbe Avgust Božidar Pust. "V svoji karieri sem dal skozi celoten razvoj. Višek je bil gotovo leta 2001, takoj po 11. septembru, ko me je ameriški predsednik George Bush imenoval za člana komisije za ohranjanje ameriške dediščine po svetu," je povedal Pust. Po njegovem prepričanju je Bush še posebej poudaril velik pomen tega imenovanja, ker je dal to vlogo emigrantu, Slovencu.

"Vsak Slovenec, ki hodi po svetu, je neke vrste slovenski ambasador" "Po svetu sem nosil neke vrste slovenski koš in nekako povezoval mednarodne skupine, da so bile tudi politično uspešne," je dejal Pust. Ob tem je poudaril, da je to, kakšne so predstave tujcev o Slovencih, odvisno od vsakega posameznika. "Vsak Slovenec, ki hodi po svetu, je neke vrste slovenski ambasador. Kakor se obnaša, tako tujci mislijo, da se obnašajo vsi Slovenci," je dejal Pust. "Mi hočemo dokazati, da ni vsak tisti, ki bi bil zrcalo slovenstva," je še dejal in izpostavil, da je Slovenija v zadnjih letih naredila ogromno za ugled slovenstva po svetu.