Četrtek, 7. 3. 2024, 14.14
8 mesecev, 2 tedna
Bomo šli na referendum o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,05
Namen predloga zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je v DZ lani vložilo društvo Srebrna nit s podporo volivcev, je pacientu, ki doživlja zanj neznosno trpljenje, za katerega ne obstaja sprejemljiva možnost lajšanja, brez napak in zlorab, omogočiti dostojanstveno smrt, ki temelji na dobro informirani odločitvi pacienta. Predlog še določa, da lahko zdravnik ali drugi zdravstveni delavec pri pomoči pacientu pri prostovoljnemu končanju življenja uveljavi ugovor vesti.
Poslanke in poslanci koalicije so v DZ vložili predlog za razpis posvetovalnega referenduma o obravnavi ureditve pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Predlagajo, da se volivke in volivce na referendumu vpraša: "Ali ste za to, da se sprejme zakon, ki bo urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja?".
Predlog za razpis referenduma je koalicija vložila v parlamentarni postopek danes, potem ko je DZ zavrnil predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki so ga pripravili v društvu Srebrna nit in ga v DZ vložili s podpisi volivcev.
V obrazložitvi predloga za referendum v koaliciji navajajo, da predlagajo vprašanje, povezano s pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, "saj gre pri tem za širše družbeno vprašanje s potrebo po zavezanosti k dialogu in skupnem dobrem, s potrebo po pravici do dobrobiti posameznika, ki doživlja zanj neznosno trpljenje".
Slovenski pravni red že določa dve pravici o pacientovem odločanju o lastni smrti, opozarjajo v Svobodi
Zapisali so, da obstoječa slovenska pravna ureditev evtanazije in pomoči pri samomoru ne omenja izrecno, "vendar pa njuna prepoved jasno izhaja iz kazenskopravne zakonodaje, ki inkriminira tako pomoč pri samousmrtitvi v obliki kaznivega dejanja pomoči pri samomoru kot tudi evtanazijo v obliki kaznivega dejanja umora". Kljub temu pa slovenski pravni red že določa dve pravici, v okviru katerih lahko pacient sam odloča o lastni smrti, in sicer pravico do zavrnitve zdravstvene obravnave in spoštovanje vnaprej izražene volje pacienta. V okviru teh dveh pravic lahko pacient odkloni vse zdravstvene posege, tudi tiste, katerih odsotnost bo neizbežno vodila v njegovo smrt, so dodali.
Predlog za razpis referenduma je koalicija vložila v parlamentarni postopek danes, potem ko je DZ zavrnil predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki so ga pripravili v društvu Srebrna nit in ga v DZ vložili s podpisi volivcev.
"Obe ti dve pravici sta v veliki meri utemeljeni na 3. odstavku 51. člena ustave, ki določa prepoved prisilnega zdravljenja. Prav ta člen skupaj s 35. členom ustave, ki ureja varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic, tvori pravno podlago, na kateri je mogoče legalizirati pomoč pri prostovoljnem končanju življenja," so prepričani v Svobodi.
Predlog zakona o evtanaziji končal zakonodajno pot
Poslanci so po splošni razpravi o predlogu zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja s 64 glasovi proti in devetimi za odločili, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Podprli so ga štirje poslanci SD in pet iz Levice. V Svobodi predloga niso podprli, ker so o tem vprašanju že vložili pobudo za razpis posvetovalnega referenduma.
V Svobodi menijo, da je predlog zakona dobro pripravljen in da je primeren za nadaljnjo obravnavo. "Menimo pa tudi, da je vprašanje zakonske ureditve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja pomembno družbeno vprašanje, ki terja širšo družbeno razpravo," je pred glasovanjem o predlogu dejala poslanka Svobode Tereza Novak. S spletnega mesta DZ je razvidno, da so vložili predlog za razpis posvetovalnega referenduma o obravnavi ureditve pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Vsebina pobude pa še ni dostopna.
Poslanske skupine so se v splošni razpravi strinjale, da je treba urediti področje paliativne oskrbe. Koalicija in opozicija pa sta bili glede tega, ali vprašanje pomoči pri prostovoljnem končanju življenja zakonsko urediti, na povsem različnih bregovih.
V SD menijo, da je predlog lahko koristen, saj lahko okrepi medicino. Toda poudarjajo, da potrebujejo dodatno strokovno usklajevanje in široko javno razpravo. Menijo, da bi o vprašanju glede pomoči pri prostovoljnem končanju življenja morali odločati državljani.
V Levici predlog soglasno podpirajo. Menijo, da posameznik najbolje ve, kaj je zanj dostojna smrt. Poleg tega poudarjajo, da bi predlog zakona omogočil pomoč pri prostovoljnem končanju življenja le tistim, ki so neozdravljivo bolni, in tistim, ki neznosno trpijo.
SDS: To je kultura smrti namesto kulture življenja
V SDS sicer odločno nasprotujejo predlogu zakona, saj menijo, da podpira "kulturo smrti, namesto življenja". Poudarjajo, da vse zdravniške organizacije nasprotujejo predlogu. Menijo, da bi vlada morala okrepiti paliativno oskrbo.
Tudi v NSi ostro nasprotujejo predlogu. Menijo, da je treba predvsem omogočiti dostop do lajšanja bolečin in hitrejši dostop do paliativne oskrbe. Poleg tega predlog po njenem mnenju radikalno spreminja poslanstvo zdravnikov.
DZ sprejel novi zakon o blagovnih rezervah in potrdil novelo zakona o prevozih v cestnem prometu
Poslanci so na današnjem glasovanju sprejeli tudi novi zakon o blagovnih rezervah, ki med drugim uvaja delitev na varnostne zaloge in klasične blagovne rezerve, možnost pomoči drugim državam v primeru kriz in možnost brezplačne predaje stvari iz zalog osebam javnega prava. Za je glasovalo 51 poslancev, 25 jih je bilo proti.
DZ je prav tako potrdil novelo zakona o prevozih v cestnem prometu, ki je po navedbah vlade nujen z vidika boljše ureditve tega sektorja. Z njo se med drugim v slovenski pravni red prenašajo zadnje spremembe predpisov EU na področju cestnih prevozov, ki urejajo dostop do poklica prevoznika, trga cestnih prevozov blaga in najema vozil.
