Ustavno sodišče je presodilo, da bi bila referenduma o zakonu o Slovenskem državnem holdingu in zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank protiustavna.
Nemoteno zagotavljanje funkcij države ima namreč prednost pred pravico zahtevati razpis zakonodajnega referenduma. Sodišče je odločbo sprejelo z osmimi glasovi proti enemu.
Ustavne vrednote bi v primeru referendumov ostale nezavarovane
Z odložitvijo uveljavitve in z zavrnitvijo obeh zakonov na referendumu bi nastale protiustavne posledice, so ustavni sodniki zapisali v objavljeni odločbi. Pobudi za presojo ustavnosti zahtev za referenduma, ki sta ju vložila skupina poslancev PS in Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije, je na ustavno sodišče naslovil DZ.
Ustavno sodišče je presodilo, da morajo imeti ustavne vrednote prednost. Te bi v primeru referendumov in še bolj v primeru zavrnitve obeh zakonov na njih ostale nezavarovane do te mere, da bi to ogrozilo ravnotežje med različnimi ustavnimi vrednotami, se je strinjalo z DZ. Zato se mora pravica zahtevati razpis zakonodajnega referenduma umakniti.
Čeprav je pravica zahtevati razpis zakonodajnega referenduma pomembna ustavna pravica, pa obstajajo tudi druge, prav tako z ustavo varovane vrednote, ki jim je treba zagotoviti ustavno varstvo, so ustavni sodniki zapisali v obrazložitvi.
Odklonilno ločeno mnenje je dala ustavna sodnica Etelka Korpič-Horvat
Vrednote, ki imajo v danih okoliščinah hude gospodarske krize prednost pred pravico zahtevati razpis
referenduma, pa so: učinkovito izvajanje funkcij države, uresničevanje človekovih pravic, spoštovanje sprejetih mednarodnopravnih obveznosti države ter zagotavljanje učinkovitosti pravnega reda EU na ozemlju Slovenije. Če država ne bo sprejela nujnih ukrepov za zagotovitev javnofinančne vzdržnosti svojega delovanja v pogojih obstoječe ekonomske krize, so te vrednote že ogrožene, je opozoril DZ.
Odklonilno ločeno mnenje je dala ustavna sodnica Etelka Korpič-Horvat. Kot je zapisala, ustavno sodišče sploh ni presojalo, ali sta zakon o Slovenskem državnem holdingu in in zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank skladna z ustavo. Z dopustitvijo uveljavitve morebiti protiustavnega zakona lahko tako ustavno sodišče samo prispeva k neustavnemu stanju, je opozorila.
Zahtevo o presoji obravnavali že novembra
Ustavno sodišče je zahtevo po presoji ustavnosti posledic referenduma o zakonu o Slovenskem državnem holdingu obravnavalo že sredi novembra, a je zaradi zapleta s podpisi pod referendumsko pobudo od DZ zahtevalo, da jim jasno sporoči, ali obstaja referendumska zahteva z najmanj 30 lastnoročnimi podpisi. DZ je to v roku tudi storil.
Na spodnjih povezavah si lahko preberete odločitev US, odklonilno ločeno mnenje ter pritrdilno ločeno mnenje
2
