Urška Klakočar Zupančič: Upam, da bodo Joc Pečečnik in njemu podobni začeli razmišljati manj kapitalistično #video

Kdo je Urška Klakočar Zupančič? Foto: Bojan Puhek

Urška Klakočar Zupančič se je rodila 19. junija 1977 v Trbovljah, odraščala je v Sevnici. Je mati desetletnih dvojčkov Filipa in Davida, z družino že več let živi v Ljubljani.

Obiskovala je Gimnazijo Brežice, nekaj časa se je šolala v Angliji, leta 1996 pa je gimnazijo končala kot zlata maturantka. Študirala je na pravni fakulteti v Ljubljani, kjer je diplomirala iz prava mednarodnih organizacij in mednarodnih ekonomskih odnosov. Leta 2005 je opravila pravniški državni izpit in se kot višja pravosodna svetovalka zaposlila v Uradu predsednika Vrhovnega sodišča RS.  Magistrirala je s področja pravne zgodovine. 

Od konca leta 2008 je bila sodnica Okrajnega sodišča v Ljubljani, konec avgusta 2021 je protestno, zaradi političnih pritiskov, zapustila sodniške vrste in se zaposlila v lastnem podjetju, kjer se ukvarja s pravnim in poslovnim svetovanjem. V politiko se je podala januarja 2022, ko je postala podpredsednica stranke Gibanje Svoboda. Na državnozborskih volitvah leta je bila izvoljena za poslanko DZ, 13. maja pa je bila izvoljena za prvo predsednico Državnega zbora Slovenije. 

Aprila 2021 je izdala zgodovinski roman Gretin greh. Poleg pisanja ima zelo rada živali. Doma ima psa, želvo in konja. 

Gospa Klakočar Zupančič, kako ste preživeli božične praznike?

Praznike sem preživela zelo umirjeno, s svojimi otroki in starši v Sevnici. Vsak božič preživim z družino v Sevnici. Nisem počela veliko, šla sem na sprehod čez vse mesto in se srečala s prijatelji iz otroštva. Na Netflixu sem si ogledala serijo The Empress (Cesarica), ki govori o cesarici Sisi. Zelo rada imam zgodovinske serije in filme.

Kako ocenjujete leto, ki se končuje? Kaj je tisto, kar je zaznamovalo vas in vaše delovanje?

Preteklo leto je bilo zelo burno. Ne DZ ne vlada nista imela veliko miru, saj je bilo leto zaznamovano z volitvami in kar tremi referendumi ter precejšnjimi ovirami, ki so vladi in tudi DZ preprečevali normalno in konstruktivno delovanje. Prvi dan, ko je bil DZ konstituiran, torej 13. maja, je opozicija vložila več kot 30 zakonskih predlogov. Vse smo jih morali obravnavati, preden smo lahko začeli obravnavati vladne predloge, ki so bili pozneje vloženi in ki so se nanašali na sprejemanje ukrepov za ublažitev posledic energetske, draginjske in zdravstvene krize. Teh 34 zakonskih predlogov je bilo po mojem mnenju vloženih strateško, z namenom blokirati sprejem ključnih zakonov, ki bi jih država potrebovala še letos.

Potem so v nekaterih primerih prišle pobude za posvetovalne referendume, ker v DZ obstaja praksa, ki sicer temelji na poslovniškem določilu, da se o referendumski pobudi oziroma posledično o zakonskem predlogu ne more odločati, dokler ne preteče 30 dni od vložitve pobude. V nadaljevanju smo se ukvarjali s tremi zakonodajnimi referendumi, ki so ponovno ovirali uveljavitev treh novih zakonov, in zdaj je tukaj še sicer referendumsko, z veliko večino potrjen zakon o RTV, ki bo, kot vse kaže, šel na ustavno presojo.

Ne vem, ali se je kateri sklic DZ oziroma katera vlada na začetku mandata spopadala s toliko ovirami, po mojem mnenju postavljenimi z namenom, da ne moremo normalno delovati. Niti ne vem, ali se je katerikoli predsednik DZ spopadal s takšnimi opozicijskimi manevri. In teh manevrov je bilo toliko, da si tega ne morem razlagati drugače, kot da gre za nagajanje legitimno in legalno izvoljeni večini.  

"Preteklo leto je bilo zelo burno. Ne DZ ne vlada nista imela veliko miru, saj je bilo leto zaznamovano z volitvami in kar tremi referendumi ter precejšnjimi ovirami, ki so vladi in tudi DZ preprečevali normalno in konstruktivno delovanje." Foto: Bojan Puhek
Če bi lahko izbirali, bi kaj spremenili? Bi kaj storili drugače?

Ne, kar zadeva delo v DZ, je bilo vse narejeno tako, kot mora biti. Kot predsednica DZ sem se trudila, da so vsi predlogi prišli na dnevni red in da so bili pravilno obravnavani. Gre za tiste zadeve, ki so izključno moje delo, torej kaj dam na dnevni red kolegija in potem seje DZ. Prav tako so bile izpeljane vse seje, izredne in redne, ter opravljeno vse delo, nanašajoče se na državniške obveznosti tako v državi kot zunaj nje.

Pri svojem ravnanju na državnih proslavah in podobi, ki je bila včasih izjemno kruto kritizirana, prav tako ne bi nič spremenila. Sem tak človek, rada imam ljudi in to bom tudi vedno pokazala. Noben urednik novičarskega portala ali samooklicani psihoanalitik me ne bo odvrnil od tega.

Kot ženska sem bila deležna izjemno grdih komentarjev in ne verjamem, da je bila katerakoli ženska v politiki tako ponižana, kot sem bila jaz. To so bili komentarji, ki so šli prek žaljivega, ki so prestopili mejo razčlovečenja človeka. Recimo to, česar sem bila deležna v desnih novičarskih portalih, predvsem tudi v televizijski oddaji Faktor, kjer me je nekdo, ki se ima za psihoanalitika, analiziral in predstavil izključno kot spolni objekt. In to na način, kot ga po mojem vedenju ni doživela še nobena političarka v Sloveniji. Žalostna sem, da smo prišli tako daleč. A jaz se zaradi tega ne bom spremenila. Pravzaprav mi to daje še večjo moč, da ostajam taka, kot sem.

Kako je to vplivalo na vas?

To name osebno ni vplivalo, saj sem imela v življenju težje preizkušnje, ki so me utrdile. Kar me žalosti, je to, da smo padli tako nizko, da kaj takega predvajamo po televiziji. Sama osebno tega nisem gledala, so mi pa povedali prijatelji in sodelavci v kabinetu. In bili so šokirani, kot sem bila šokirana sama, ko sem videla, kako daleč je šlo. Predvsem na željo svojih bližnjih sem pred dnevi podala prijavo na policijo zoper tega psihoanalitika in podala bom tudi prijavo na AKOS, ker menim, da gre za sovražni govor.

Ste prva predsednica državnega zbora, za vami je pol leta predsedovanja: kako bi opisali to obdobje? 

Kako je funkcija predsednice državnega zbora vplivala na vaše zasebno življenje? Kako vidite položaj žensk v slovenski družbi? Ste zadovoljni? Je zaradi dejstva, da ste ženska, vaše delovanje lažje ali težje? Kakšne so vaše izkušnje?

Moje zasebno življenje se ni kaj veliko spremenilo, še vedno počnem vse stvari, ki sem jih počela prej. Poskušala sem vzpostaviti dobro rutino med tem, da sem dovolj prisotna kot mama 10-letnih dvojčkov, in delom, ki ga opravljam kot predsednica.

Dokler nisem postala predsednica državnega zbora, nisem doživljala šovinističnih, seksističnih izpadov, zares sem mislila, da so takšne stvari preživete. Ko sem vstopila v politiko, sem bila presenečena, da se kaj takega še dogaja. Ko pri človeku, ki vstopi v politiko, ne najdejo kakšne korupcijske afere ali davčne utaje, se pri ženski spravijo na njen videz. To je lahko boleče in tudi zato menim, da se ženske ne odločajo za vstop v politiko. Kritizirane so ne glede na to, kako so videti, in to je težko. Boleče je tako zanje kot za njihove družine in širši krog ljudi, ki jim stojijo ob strani.  

Na tem področju imamo še veliko dela, a če bo moje delovanje in oranje ledine pomagalo preostalim ženskam, da se bodo odločale za vstop v politiko, za boj in poseganje po višjih položajih v gospodarstvu, kulturi, umetnosti, bom to ledino z največjim veseljem orala še naprej.

Napovedali ste spremembe v poslovniku v državnem zboru: katere konkretno in kdaj? Zakaj menite, da so spremembe potrebne?

S spremembami poslovnika DZ se ukvarja komisija za poslovnik. Komisija je že pripravila delovno gradivo, kaj bi bilo treba v poslovniku spremeniti. Sama sem na komisijo podala vprašanje o prisotnosti poslancev na sejah, in sicer gre za vprašanje v zvezi s pravilnikom mandatno-volilne komisije, ta je sankcijo, ki naj bi jo utrpel poslanec, ki se ne opraviči in je neopravičeno odsoten na tretjem glasovanju na seji o isti zadevi, vezal na sklepčnost DZ. Če je bil DZ sklepčen, je poslanec, ki je storil kršitev, torej še vedno dobil plačilo (dnevni zaslužek in regres za stroške), čeprav je bila njegova kršitev ista. Če pa DZ ni bil sklepčen, so bili vsi tisti, ki se niso opravičili, deležni sankcij. To je bilo zame popolnoma nesprejemljivo in neetično, glede na to, da je bila kršitev enaka, sankcija pa odvisna od zunanje okoliščine. To v pravu s konceptom subjektivne krivde ne gre.

Poleg tega sem v okviru kluba parlamentark predlagala spremembo, in sicer, da bodo poslanke v obdobju koriščenja porodniškega dopusta lahko glasovale na daljavo.

Poslovnik DZ je po mojem mnenju najbolj zlorabljen pravni akt v državi, saj ga je, tako kot sicer vsak pravni akt, mogoče razlagati na več načinov, vendar je hkrati nepopoln, ker v večini določb ne vsebuje sankcij. Če sankcije ni, potem je spoštovanje takega akta odvisno od pravne, moralne in politične kulture tistih, ki jih tak akt zadeva. Gre torej bolj za "gentlemen's agreement" kot pa za pravni akt.

Poslovnik DZ bi bilo po mojem mnenju treba temeljito posodobiti, predvsem pa ga narediti bolj razumljivega. Sama sem imela veliko dela z različnimi zakoni, a tako nekoncizno napisanega pravnega akta še nisem videla. Želela bi si, da je poslovnik bolj razumljiv, jasen in določen. V zdajšnjem poslovniku je ogromno stvari prenormiranih, določeni so roki brez jasnega razloga (na primer tisti 30-dnevni rok pri posvetovalnem referendumu), določbe se nejasno in preveč prepleteno navezujejo druga na drugo. V glavnem, tak pravni akt je zelo lahko zlorabljati, sploh če so ljudje nagnjeni k črkobralstvu in pravnih norm ne razlagajo po namenu.

"V okviru kluba parlamentark sem predlagala spremembo, in sicer, da bodo poslanke v obdobju koriščenja porodniškega dopusta lahko glasovale na daljavo." Foto: Bojan Puhek Omenjate tudi številne projekte, ki bodo uresničeni v naslednjem letu: kateri projekti so to in kako bodo vplivali na naše življenje?

Delujem kot predsednica DZ in moja glavna naloga je vodenje DZ, v tem okviru vodenje in priprava sej. Poleg tega sem si zastavila še dodatne projekte, in sicer se zavzemam za izboljšanje položaja otrok s posebnimi potrebami, otrok, ki živijo v revščini in nasilju, zavzemam se za varstvo in zaščito živali in to, da uveljavimo popolno netoleranco do kakršnekoli oblike diskriminacije. To so tri agende, ki jih želim nadaljevati ves mandat.

Kar zadeva otroke s posebnimi potrebami in otroke, ki živijo v revščini in nasilju, smo 3. oktobra izvedli konferenco, na kateri so sodelovale nevladne organizacije, ki delujejo na tem področju, ustrezna ministrstva in druge ustanove. Na konferenci smo se pogovarjali o težavah, s katerimi se srečujejo ti otroci in njihovi starši, in kako te težave odpraviti. Pripadniki nevladnih organizacij, ki delujejo na terenu, so imeli veliko dobrih predlogov, odprlo se je veliko vprašanj. Gre za to, da tem otrokom damo glas in da bo njihov glas slišan. 

Vesela sem, da lahko eno od alinej, ki smo jo začrtali, že odkljukamo. V Sloveniji bomo dobili center za genske in celične terapije. Kemijski inštitut je zaprosil za evropska sredstva in jih ob podpori vlade tudi dobil. Zgradili bodo inštitut, ki se bo ukvarjal z izdelavo personaliziranih zdravil za ljudi, predvsem za otroke z redkimi genskimi boleznimi.

Druga agenda je varstvo in zaščita živali. Šestnajstega januarja bomo v DZ na enak način organizirali konferenco, na kateri bomo govorili o trpinčenju živali, ki se dogaja in ga v Sloveniji ne želimo več gledati. Predvsem se bomo osredotočili na zaščito rejnih živali. Želimo vzpostaviti zavetišče za rejne živali, ki ga bo financirala država. Želimo doseči učinkovit nadzor nad rejci in nadzor nad klavnicami ter takojšnje ukrepanje veterinarske inšpekcije, ko ugotovijo, da žival trpi. Z vzpostavitvijo zavetišča za rejne živali ne bo več izgovora za takojšen odvzem živali. Poleg tega je izjemno pomembno ozaveščanje. Zato smo na konferenco poleg številnih nevladnih organizacij in ministrstva za kmetijstvo povabili vse državne organe in druge organizacije, katerih delo se nanaša na delo z živalmi.

"Sama imam posvojenega psa, konja in želvo. Moji otroci odraščajo z živalmi. Imela bi še kakšno žival, a imam premalo časa in zavedam se, da vsaka žival potrebuje moj čas in ustrezno oskrbo." Foto: Bojan Puhek
Tretja agenda pa je popolna netoleranca do diskriminacije. V to bomo vključili vse marginalizirane skupine, manjšine, ki se v našem prostoru še vedno spopadajo z diskriminacijo. To je treba razkriti, predstaviti ljudem in povedati, da kaj takega ne spada več v naš čas in naše okolje.

Novice Urška Klakočar Zupančič: Izboljšanje položaja živali je ena od prioritet mojega mandata

Zadnja raziskava, ki je bila v začetku preteklega tedna objavljena v medijih, je pokazala, da skoraj 40 odstotkov vprašanih meni, da bomo v naslednjem letu živeli slabše. Menite, da je pesimizem upravičen?

Tako, kot živimo zdaj, verjetno v zgodovini še nismo živeli. Odvisno je, kako, na kakšni podlagi človek ocenjuje svoje življenje. Zase menim, da če lahko poskrbim za svoje osnovne potrebe, živim zelo dobro. Zavedam se namreč, da spadam med tistih nekaj odstotkov svetovne populacije, ki ima streho nad glavo, vodo, hrano in obleko. Če to imam, živim odlično, saj večina ljudi na svetu živi mnogo slabše.

Če bomo živeli slabše tako, da bomo mogoče morali preživeti z malo manj denarja, manj luksuznih dobrin, to zame ni nič slabše.

Ampak za nekoga malo manj denarja na računu lahko pomeni veliko razliko, ko se že tako težko prebije skozi mesec.

Zato pa je tukaj država, da te stvari ustrezno hitro naslovi. Zato smo tukaj mi, ki smo se zavezali, da ne bo nihče pozabljen in da nihče ne bo trpel pomanjkanja. Upam, da ne bomo živeli slabše, ker iskreno verjamem, da smo tisti, ki smo vstopili v politiko in ki smo zdaj tukaj, učinkovito naslavljali te težave. Ne pavšalno, ne tako, da se deli vsepovprek, ampak da se naslavlja natanko določeno skupino, ki v nekem položaju trpi pomanjkanje. Država je tukaj zato, da pomaga najšibkejšim. Ker tega v preteklosti ni vselej delala, je zdaj čas, da se tega zaveda in začne dobro delati.  

"Zavedam se namreč, da spadam med tistih nekaj odstotkov svetovne populacije, ki ima streho nad glavo, vodo, hrano in obleko. Če to imam, živim odlično, saj večina ljudi na svetu živi mnogo slabše." Foto: Bojan Puhek

Kako komentirate izjavo podjetnika in predsednika Kluba slovenskih podjetnikov Joca Pečečnika: "Upam, da bodo premier Robert Golob in njegova vlada začeli razmišljati malo manj socialistično in se usmerili v pomoč podjetjem." Poudaril je tudi, da bi slovensko gospodarstvo lahko že spomladi pokleknilo. Gre za precej pesimistične napovedi. Kaj se obeta, da bi to preprečili?

Upam, da bodo gospod Joc Pečečnik in njemu podobni začeli razmišljati malo manj kapitalistično. Da bodo začeli razmišljati o tem, da ni pomemben samo kapital. Podjetništvo in gospodarstvo sta izjemno pomembna, ampak v tem okviru so najpomembnejši ljudje. Najprej je treba poskrbeti za njihovo socialno varnost. Samo socialno varni ljudje so lahko produktivni, zadovoljni, delajo dobro in ustvarjajo dodano vrednost. Delo ni več le  produkcijsko sredstvo, s katerim podjetniki in gospodarstveniki ustvarjajo dobiček, delo so ljudje, z vsemi svojimi težavami, tesnobo, družinskimi težavami in podobno.

Bi pa ob tem omenila, da je država sprejela zakon o pomoči gospodarstvu, vreden 1,2 milijarde evrov.

Gospa Klakočar Zupančič, kako ste zadovoljni z delovanjem svoje stranke Gibanje Svoboda? V zadnjem obdobju je bilo precej izstopov iz nje. Najbolj odmeven je bil izstop Marte Kos. Odmevno pa je tudi dogajanje na lokalni ravni. Ajdovska svetnica naj bi na primer izstopila iz vaše stranke, ker naj ji ne bi dovolili sodelovati z županom iz vrst SD. Pri tem verjetno ne gre za sodelovanje in povezovanje, o čemer radi govorite v vaši stranki, ali pač?

V strankah, še posebej v velikih, je veliko različnih ljudi. To, da se bodo dogajali vstopi in izstopi, je nekaj popolnoma normalnega. Zaupam generalni sekretarki stranke in ljudem, ki operativno delujejo znotraj stranke. Čudno bi bilo, če se izstopi v neki demokratični stranki ne bi dogajali. Če se ljudje ne vidijo v stranki, če ne delijo istih vrednot, je prav, da izstopijo. Sicer pa v stranko vsak dan vstopajo novi ljudje, željni sodelovanja pri udejanjanju naših politik.

Gospa Marta Kos je, ko je odstopila od predsedniške kandidature, povedala, da gre za osebne razloge. Sama je nikoli nisem spraševala, kakšni so ti razlogi. Sprejemam njeno odločitev, da je izstopila.

O dogajanju v občini Ajdovščina ne vem nič, da kdorkoli ne bi komurkoli dovolil s kom sodelovati.

"V strankah, še posebej v velikih, je veliko različnih ljudi. To, da se bodo dogajali vstopi in izstopi, je nekaj popolnoma normalnega." Foto: Bojan Puhek Kakšne so sicer razmere v koaliciji? Ali poteka spopad med strankama Gibanje Svoboda in SD? Pojavljajo se namreč namigi, da v ozadju dogajanja z nekdanjo ministrico Bobnarjevo stoji stranka SD.

Stranka GS je zelo enotna. Sama nisem začutila, da bi se pojavljali kakršnikoli razkoli med stranko GS in SD, niti tega nisem slišala od koga drugega. Verjamem pa, da je bilo za stranko SD kot tudi za Levico bliskovito dogajanje okoli nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar presenečenje.

Kakšna je bila vaša vloga v aferi Bobnar? Ste res poskušali prepričati zdaj že nekdanjo ministrico, da se umakne nazaj in doseže dogovor s premierjem?

V tej zadevi nisem imela nobene vloge, bila sem enako presenečena kot vsi preostali. Vedno pa vsakomur svetujem, da v primeru kakršnekoli težave ali stiske pove, s čim se spopada. In to je pomembno tudi v našem profesionalnem življenju, torej v službi.

Sama nisem vedela, da se kaj dogaja. Potem ko sem o tem prebrala v časopisu, sem napisala sporočilo, da bi bilo dobro, da se vpleteni o tem pogovorijo.

Pogovor oziroma, bolje rečeno, obračunavanje pa se je potem dogajalo na očeh javnosti. Kako to komentirate?

Ni prav, da se je to odvilo na očeh javnosti. Vsak zreli človek gre v primeru težav do svojega nadrejenega in mu to tudi jasno pove, večkrat, če je treba. Ta mu potem lahko pojasni svoje videnje, nato pa skupaj iščeta rešitve. Še posebej bi se to moralo dogajati v kolegijskih organih in še toliko bolj v visokih političnih organih, kot je vlada. Zreli ljudje se med seboj vedno pogovorijo, saj se bodo vedno pojavljale napetosti in konflikti. Ne moremo vsi misliti enako in včasih tudi ne vemo, kaj kdo misli. Hkrati se je treba zavedati občutljivosti političnih funkcij in od oseb, ki vstopajo na te funkcije, se pričakuje, da bodo delovale skladno s politiko, sprejeto v kolektivnem političnem organu, torej vladi, politični stranki, poslanski skupini in podobno. Je pa politično delovanje, kar je tudi krmarjenje med različnimi interesi, iskanje soglasja in podobno, lahko zelo zahtevno.

Kdo je imel po vašem mnenju bolj prav?

Politični pritiski med političnimi osebami se mi zdijo absurdni. Predsednik vlade in minister sta politični funkciji, oba udejanjata politiko, ki je zapisana v koalicijski pogodbi in ki sta jo obljubila volivkam in volivcem. Govoriti o političnih pritiskih znotraj vlade je absurd.

Zame se politični pritisk zgodi takrat, ko neki politik od državnih uslužbencev v nekem organu zahteva, da mu predajo podatke o neki zadevi, ki jo vodijo, ali naroči, kako naj vodijo to zadevo, s tem pa vpliva na izid postopkov. Pri tem gre za politični pritisk v pravem pomenu besede. Takšen primer je vmešavanje nekdanjega notranjega ministra Aleša Hojsa v operativno delo NPU in policije, ko so obiskovali operativne centre in zahtevali informacije o posameznih postopkih.

Novice Golob: Točka, na kateri smo se razšli, je bila zame banalna #video

Po besedah nekdanje notranje ministrice je gospod Robert Golob zahteval odpoved uslužbenca policije.

To je beseda proti besedi, gospod Golob pravi, da tega ni zahteval. Nečesa, kar ni dokazano, da se je zgodilo, ne bom komentirala.

"V vsej tej zadevi, povezani z varovanjem, se mi zdi neverjetno, da premierja obsojamo, ker je nekoga vprašal za nasvet. Tudi sama koga vprašam za nasvet o razlagi poslovnika, za nasvet sem na primer vprašala ustavne pravnike, bili so tukaj, svetovali so mi in za to niso nič zaračunali." Foto: Bojan Puhek Predsednik vlade se je znašel v predkazenskem postopku, nepregledno mu svetuje obsojeni Miloš Milović. Kako vi gledate na ta razkritja? Ali je Robert Golob po vsem tem še vedno isti človek, kot se nam je predstavil v obdobju predvolilne kampanje?

Kakršnokoli govorjenje o nekom, ki naj bi bil v predkazenskem postopku, je popolnoma neodgovorno in neresno, sploh od mene kot od pravnice. Predvsem moramo vedeti, da se pravi predkazenski postopek začne z vložitvijo ovadbe na tožilstvo in traja do vložitve obtožnice na sodišču. Če se že izrekam o kom, ki naj bi bil v takem postopku, je prav, da se mi pove, katerega kaznivega dejanja je osumljen in kakšno naj bi bilo dejansko stanje.

Gospod Miloš Milović naj bi bil, tako mediji, nepravnomočno obsojen. Dokler nekdo ni pravnomočno obsojen, ga ne moremo označiti za kriminalca, saj je to nesprejemljivo. Gospod Golob je pojasnil, da ga je zanimal način varovanja, ki ga je imel pokojni Janez Drnovšek, pri katerem je gospod Milović več let opravljal naloge vodje varovanja. Kakor vem, je gospod Milović zelo dober strokovnjak za varnost, ne glede na to, ali je v kakšnih kazenskih postopkih ali ne.

V vsej tej zadevi, povezani z varovanjem, se mi zdi neverjetno, da premierja obsojamo, ker je nekoga vprašal za nasvet. Tudi sama koga vprašam za nasvet o razlagi poslovnika, za nasvet sem na primer vprašala ustavne pravnike, bili so tukaj, svetovali so mi in za to niso nič zaračunali.

Ali vi Miloša Njegoslava Milovića poznate? Je kdaj sodeloval oziroma sodeluje z vami? Ste ga kadarkoli srečali? Če da, o čem sta govorila?

Zanj sem slišala, osebno z njim nisem sodelovala.

Obstaja sploh kakšna razlika med Rokom Snežićem in Milošem Njegoslavom Milovićem? 

Gospoda Snežića ne poznam, ne vem, v kakšnih postopkih je, o njem lahko sklepam le iz tistega, kar sem slišala oziroma prebrala. Zato ne enega ne drugega ne morem komentirati.

Ali imamo spolitizirano policijo? Kaj je po vašem mnenju treba spremeniti na tem področju in kako, na kakšen način? 

Kako se bo po vašem mnenju razpletla ta afera oziroma kako bi se morala?

Ne vem, zakaj sploh govorimo o aferi. Premier je strokovnjaka na področju varovanja vprašal za nasvet in to je to. Ni nobena afera, ki potrebuje razplet.

Novice Klakočar Zupančičeva: Treba je ločevati med političnimi usmeritvami in vmešavanjem v policijo

Se strinjate z izjavo predsednika vlade Roberta Goloba, da bi bilo treba na jedilnike uvrščati vse manj mesa? Nam bo novi strateški svet za prehrano predpisoval, kaj lahko jemo ali ne? So strahovi živinorejcev upravičeni?

Nihče ne bo nikomur predpisoval, kaj lahko jemo in kaj ne. Sama se s predsednikom vlade sicer strinjam. Občutljiva sem na živalsko problematiko in to, kar v komercialne namene počnemo z živalmi, je pravzaprav zavržno. Ubijemo jih, jih razkosamo in potem velikokrat zavržemo, ker vsega mesa ne moremo pojesti.

Množična proizvodnja mesa je vprašljiva z etičnega vidika. Živali so čuteča bitja, čutijo ljubezen, čutijo pa tudi bolečino, strah, pred smrtjo zagotovo lahko čutijo grozo, izločajo adrenalin in to mi zaužijemo. Nihče mi ne bo rekel, da nam to koristi. Prav bi bilo, da jemo manj mesa, že samo z etičnega vidika, če že ne z zdravstvenega. Oba vidika pa sta dovolj, da vsak pri sebi premisli in, če je mogoče, zmanjša uživanje mesa. Seveda pa tega nihče ne bo zapovedal. Ni pa čisto nič narobe, če kdo pove, kaj bi bilo bolje za ljudi, za živali in za naš planet.  

Kakšne so vaše želje za leto, ki prihaja? Kakšno je vaše sporočilo državljanom?

Vsem državljankam in državljanom želim predvsem zdravja, saj je to naše največje bogastvo. Želim, da bodo prijazni do sebe in do drugih. Želim jim zadovoljstva, ljubezni in spoštovanja drug drugega.

"Znamo biti enotni, to smo v zgodovini že pokazali, prav pa je, da smo enotni tudi takrat, ko nas ne združi neki zunanji sovražnik," je v intervjuju za Siol.net izpostavila predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Foto: Bojan Puhek
Želim, da bi bili strpni in da bi imeli radi življenje, da bi bili solidarni in pomagali pomoči potrebnim. To daje izjemno lep občutek notranje izpolnjenosti. Ko pomagaš, ne pomagaš samo drugemu, ampak si ob tem zadovoljen tudi sam. Želim si, da čim več ljudi to spozna, da resnično postanemo vključujoča in solidarna družba. Da spore, ki seveda bodo, rešujemo strpno, mirno, z veliko razumevanja, iščemo skupne točke, ki jih imamo. Znamo biti enotni, to smo v zgodovini že pokazali, prav pa je, da smo enotni tudi takrat, ko nas ne združi neki zunanji sovražnik. Želim si, da se začnemo zavedati, da imamo samo en planet, da moramo zanj poskrbeti in da naj ostane čim bolj zdrav, čist in svež za naše otroke. Za to smo odgovorni vsi. Bodimo prijazni drug do drugega, do živali, do okolja, do vsega sveta okoli sebe. 

Novice Klakočar Zupančičeva: V tridesetletni zgodovini samostojnosti in neodvisnosti smo naredili veliko

Trendi Urška Klakočar Zupančič napovedala, da piše novo knjigo