Četrtek, 27. 2. 2025, 12.58
5 ur, 48 minut
Umar: Letošnja gospodarska rast bo višja kot lani #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,11
Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je znižal napoved gospodarske rasti Slovenije za 2025, ki pa bo vseeno višja kot lanska. V pomladanski napovedi predvideva 2,1-odstotno rast bruto domačega proizvoda, potem ko je jeseni napovedoval 2,4-odstotno rast. V 2026 napoveduje 2,4-odstotno gospodarsko rast. Povprečna letna inflacija naj bi letos znašala 2,3 odstotka.
Gospodarska rast bo letos višja kot v letu 2024, ko je po prvi oceni državnega statističnega urada znašala 1,6 odstotka. Kljub pospešku pa bo nekoliko nižja od jesenskih pričakovanj, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani izpostavila v. d. direktorice Umarja Maja Bednaš.
K višji rasti BDP bo letos po njenih besedah ključno prispevala rast domače potrošnje, še posebej zasebne, podprte z rastjo plač in socialnih transferjev, ter okrevanje zlasti državnih investicij po lanskem upadu. "Investicijska aktivnost države se bo okrepila zlasti zaradi črpanja sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost ter sklada za obnovo po poplavah leta 2023," je dodala.
Pospešena rast izvoza storitev
Rast izvoza blaga bo nekoliko nižja, a bo sledila rasti tujega povpraševanja. Rast izvoza storitev pa se bo še pospešila, je navedla Bednaš.
Rast obsega trošenja gospodinjstev bo omogočala rast prihodka v trgovini, pa tudi v storitvah, povezanih s turizmom in preživljanjem prostega časa, na kar bo ugodno vplivala tudi nadaljnja rast potrošnje tujih turistov.
Bednaš je ob objavi napovedi, s katero se je danes seznanila tudi vlada, opozorila na določeno negotovost in tveganja, ki so večja kot jeseni. Povezana so s protekcionističnimi ukrepi ZDA, razvojem dogodkov na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini, pa tudi s konkurenčnostjo evropskega gospodarstva.
Negotovost in šibko okrevanje v trgovinskih partnericah bosta vplivala na previdnost pri investicijskih odločitvah predvsem tistega dela gospodarstva, ki je usmerjen na tuje trge, je izpostavila.
Zmernejša rast državne potrošnje
Letos bo rast državne potrošnje zmernejša kot lani. Podobno kot lani tudi letos pričakujejo, da bo nadaljevanje obnove po poplavah vplivalo na rast izdatkov za blago in storitve sektorja države. Pričakujejo tudi prve učinke novih pravic na področju dolgotrajne oskrbe, ki bodo uvedene sredi leta 2025.
V domačem okolju je med tveganji izpostavila zmogljivosti za izvedbo obsežnih investicijskih projektov.
Rast cen bo letos po napovedih Umarja umirjena. Konec letošnjega leta naj bi inflacija znašala 2,7 odstotka, v povprečju leta pa bo 2,3-odstotna.
Nihanje cen energentov
Ob predpostavki razmeroma stabilnih razmer na mednarodnih trgih energentov bodo medletne rasti cen energentov zaradi izteka začasnih ukrepov za blaženje energetske draginje tudi letos nihale. Na Umarju pričakujejo, da se bo letos in v prihodnjih letih rast cen storitev ohranjala na nadpovprečni ravni, na kar bosta po besedah Bednaš še naprej pomembno vplivala pomanjkanje delovne sile in nadaljnja rast plač.
Rast cen neenergetskega industrijskega blaga bo zmerna in bo ob relativno višji rasti cen storitev ohranjala osnovno inflacijo okoli dveh odstotkov.
Za prihodnji dve leti Umar pričakuje nekoliko višjo rast gospodarske aktivnosti. Prihodnje leto naj bi ta znašala 2,4 odstotka, kar je sicer 0,2 odstotne točke manj od jesenskih pričakovanj. V letu 2027 pa naj bi bila gospodarska rast 2,3-odstotna.
Pozitiven vpliv investicij
"S postopnim okrevanjem tujega povpraševanja pričakujemo nadaljevanje rasti izvoza blaga in storitev, ki pa bo nižja kot v obdobju pred pandemijo in energetsko krizo. Poleg predpostavljene postopne krepitve rasti tujega povpraševanja bosta na rast blagovnega izvoza pozitivno vplivala tudi dokončanje investicij v farmacevtski dejavnosti in zagon proizvodnje novega modela avtomobila," so zapisali na Umarju.
Domača potrošnja bo ostala pomemben dejavnik rasti BDP. Trošenje gospodinjstev bo raslo podobno kot letos in poganjalo nadaljnjo rast prodaje v trgovini, gostinstvu in kulturnih, razvedrilnih, osebnih ter športnih storitvah.
Rast investicij se bo še okrepila. Na dinamiko rasti državne potrošnje bo v letih 2026 in 2027 vplivalo predvsem uvajanje novih pravic v okviru novega sistema dolgotrajne oskrbe.
Vpliv demografskih sprememb
Na trg dela poleg konjunkturnih razmer pomembno vplivajo demografske spremembe, je še izpostavila Bendaš. Ob doseženi visoki ravni zaposlenosti in pomanjkanju delovne sile bo rast zaposlenosti v razmerah zmerne gospodarske rasti letos nizka.
Potem ko je zaposlenost večino lanskega leta praktično stagnirala na rekordni ravni, Umar tudi za letos pričakuje nizko rast, ki bi se v naslednjih dveh letih lahko malo okrepila. Brezposelnost se bo še nekoliko zmanjšala, na manjše število registriranih brezposelnih bo poleg prehoda v aktivnost pomembno vplivalo tudi naraščajoče prehajanje iz brezposelnosti v neaktivnost oz. upokojitev.
Pričakovati je rast plač
Rast skupne povprečne bruto plače bo tudi letos razmeroma visoka (realno blizu štiriodstotna), izhajala bo tako iz zasebnega kot iz javnega sektorja, nato naj bi se nekoliko umirila, a bo realna rast presegala stopnje pred desetletjem.
Na pritiske po povišanju rasti plač bo še naprej pomembno vplivalo pomanjkanje kadra, delno tudi demonstracijski učinek zaradi povišanja plač v javnem sektorju, na drugi strani pa bodo težnje podjetij po ohranjanju konkurenčnosti vplivale na to, da bo realna rast nekoliko bolj umirjena kot v zadnjih nekaj letih.
