Torek, 29. 10. 2019, 12.48
4 leta, 5 mesecev
Ukinitev dodatka za delovno aktivnost
Poslanci ukinili dodatek za delovno aktivnost #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,30
22
Poslanci in poslanke so izglasovali ukinitev dodatka za delovno aktivnost. Ministrstvo želi z njegovo ukinitvijo vzpodbuditi brezposelne, da se vključijo na trg dela. Z druge strani pa prihajajo opozorila, da bo ta ukrep v revščino pahnil še več ljudi, saj bo odvzel sredstva tudi tistim, ki že delajo in živijo na robu preživetja.
Državni zbor je s 34 glasovi za in 18 proti sprejel novelo zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki ukinja dodatek za delovno aktivnost. Za novelo so glasovali poslanci LMŠ, SMC, DeSUS in SNS. V SDS so se glasovanja vzdržali, prav tako večina poslancev NSi. Proti so bili v SD in Levici, poslanci SAB pa so glasovali različno.
Dodatek je država uvedla leta 2011, v obdobju največje gospodarske krize. Gre za del socialne pomoči, ne samostojni prejemek, napovedana ukinitev pa je v javnosti naletela na številne kritike, zaiskrilo se je tudi med koalicijo in njeno partnerico Levico.
Kdo je upravičen do dodatka?
Dodatek za delovno aktivnost lahko zdaj dobijo osebe, ki so delovno aktivne in zaprosijo za denarno socialno pomoč. Do dodatka so upravičeni zaposleni in osebe, ki opravljajo dejavnost in imajo nižji prihodek od denarne socialne pomoči.
Če poenostavimo, na eni strani so to brezposelni, ki opravljajo še delo v katerem od društev ali v humanitarni organizaciji, dobijo pa lahko do sto evrov dodatka na mesec.
Na drugi strani pa so zaposleni, ki imajo prenizke dohodke in dobivajo denarno socialno pomoč in s tem dodatek. "To je konkretno 5.412 zaposlenih. To so ljudje, ki delajo, pa ne zaslužijo dovolj, da bi lahko preživeli svojo družino, otroke. To je socialna pomoč, ki ni namenjena konkretno temu človeku, ampak otrokom, ki jih preživlja," pojasnjuje Nika Kovač direktorica Inštituta 8. marec.
Zakaj želi ministrstvo ukiniti dodatek za delovno aktivnost
Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ukinitev dodatka utemeljujejo s tem, da se je od uveljavitve zakona leta 2011 položaj na trgu dela bistveno izboljšal, poleg tega se je pomembno povečala denarna socialna pomoč.
"Ukrep socialne politike, ki je učinkovit v obdobju finančne krize, ni nujno učinkovit tudi v obdobju visoke gospodarske rasti. Ravno to se kaže tudi v primeru dodatka za delovno aktivnost, ki ljudi danes ne spodbuja k zaposlovanju, zato ima popolnoma drugačen učinek, kot ga je imel v času, ko je bil uveden," pravijo.
Na ministrstvu, ki ga vodi Ksenija Klampfer, menijo, da z vidika gospodarskih razmer in stanja na trgu dela, kjer primanjkuje delovne sile, dodatek za delovno aktivnost ni več ustrezno umeščen v institut denarne socialne pomoči. Dodatek je bil sprejet v obdobju, ko je bila denarna socialna pomoč zelo nizka in je znašala 230 evrov.
"Cenzus za denarno socialno pomoč za samsko osebo danes znaša 402,18 evra, torej za 172 evrov več, in skupaj z dodatkom za delovno aktivnost dosega že 607 evrov oziroma 91,04 odstotka minimalne plače, če je oseba delovno aktivna več kot 128 ur na mesec. Tako denarna socialna pomoč danes postaja redni dodatek delovne aktivne populacije, in to v času, ko nam na trgu dela primanjkuje delovne sile," pravijo.
Dvesto novodobnih sužnjev
"Največja bizarnost je, da bodo ti ukrepi, če jih bo DZ sprejel, začeli veljati decembra. Vlada bo za božično darilo najšibkejšim odvzela sredstva," pravi Nika Kovač direktorica Inštituta 8. marec.
V Inštitutu 8. marec navedene razloge ministrstva zavračajo. Kot pravijo, se večina prejemnikov dodatka v "past neaktivnosti" ni ujela, saj so zaposleni ali samozaposleni.
"A noben delavec v Sloveniji ne bi smel prejemati najvišjih vrednosti socialne pomoči in dodatka za aktivnost, saj bi moral za svoje delo prejemati plačilo, ki omogoča ne le preživetje, ampak tudi dostojno življenje. Analiza, ki jo je opravilo ministrstvo samo, je pokazala, da je kljub temu osnovnemu načelu kar 305 prejemnikov polne socialne podpore in višjega dodatka za aktivnost. Teh 305 posameznikov dela v različnih oblikah dela, kar 207 pa je takih, ki jim njihovi delodajalci že tri mesece niso izplačali niti centa plače. Ti delavci torej opravljajo suženjsko delo."
"Večina prejemnikov dodatka za aktivnost dela. So polno zaposleni, pa ne zaslužijo dovolj, da bi preživeli svojo družino. In vlada danes na isti seji dela dvojno: na dva različna načina motivira ljudi za delo. Najbogatejšim daje davčne odpustke: dali vam bomo še več, zato da boste še boljše delali. Najšibkejšim pa odvzemajo, da so še bolj motivirani. Zanima me, ali lahko poslanci pogledajo te ljudi. Starša, ki ima v enostarševski družini enega otroka in dobiva minimalno plačo in bo izgubil 175 evrov v oči, in mu rečejo: Želimo, da si bolj motiviran."
Kaj bo prinesla ukinitev dodatka?
Nasprotniki ukinitve dodatka tudi opozarjajo, da ukinitev dviguje mejo za upravičenost do socialne pomoči, ki pomaga družinam z nizkimi dohodki. Ukinitev bo tako prizadela zlasti enostarševske družine in gospodinjstva z nizkimi dohodki. "To bo imelo zelo konkretne protisocialne posledice; socialno pomoč bo izgubilo 4.600 družin ali pa se bo zanje ta znižala, v teh družinah je vsaj ena oseba zaposlena za več kot 128 ur na mesec," opozarjajo v Inštitutu 8. marec, kjer so sprožili tudi peticijo proti ukinitvi.
"To je razlika med tem, ali bodo otroci v zadnjih tednih jedli toplo hrano"
Kot pojasnjuje Nika Kovač, so jim pisali številni ljudje, ki opozarjajo, da izguba tega dodatka zanje pomeni temeljno razliko med dostojanstvenim življenjem in životarjenjem. "To je razlika med tem, ali bodo otroci v zadnjih tednih jedli toplo hrano, ali bodo lahko plačali položnice, najemnino, imeli zimski plašč. To je res osnovni socialni korektiv, ki ljudem omogoča dostojanstveno življenje," dodaja.
Mati samohranilka bo ob sto evrov na mesec
Ukinitev dodatka bi močno prizadela tudi mame in očete samohranilce, opozarjajo nevladne organizacije. Naša sogovornica, ki želi ostati anonimna, je pred 20 leti v nesreči na gradbišču, v šestem mesecu nosečnosti, izgubila moža in postala mati samohranilka. Pred dobrim letom je izgubila tudi službo in od takrat dela kot prostovoljka v različnih društvih, za kar pa prejme tudi 104 evre dodatka za delovno aktivnost. Po ukinitvi bosta s hčerko ostali brez tega denarja.
"Počutim se ponižano. Najhuje je to, da bom izgubila dodatek. Gre pravzaprav za ponižanje vseh ljudi, ki se trudimo, da bi postali znova aktivni," pravi. Zanjo ta količina denarja pomeni preživetje. Vprašam vas, ali je dovolj, vprašam poslance, ali bi lahko preživeli s 700 evri na mesec in omogočali študij otroku," je dejala.
"Po ukinitvi dodatka ne bodo imeli za kruh"
"Če bo ukrep potrjen, bo mamica samohranilka z enim otrokom, polno zaposlena in na minimalni plači, prejela 197 evrov manj pomoči. Mati samohranilka z dvema otrokoma pa 205 evrov manj. To niso družine, ki živijo razkošno – to so družine, ki se že zdaj komaj prebijejo skozi mesec, če sploh. Po ukinitvi dodatka za delovno aktivnost dobesedno ne bodo imele za kruh," pa ob tem opozarjajo v Centru nevladnih organizacij Slovenije (CNVOS).
22