Spotkast
umetna inteligenca
Torek, 15. 7. 2025, 4.00
4 ure, 33 minut
UI piše zakone, postavlja diagnoze in programira. Kaj pa mi? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,70
"Prišli smo do točke preloma. In nihče ne ve, kaj nas čaka," v pogovoru za Spotkast opozori Uroš Godnov, raziskovalec in predavatelj na področju podatkovne znanosti in množičnih podatkov, ki umetno inteligenco spremlja z zornega kota tehnološke realnosti, družbene prihodnosti in izobraževalne nuje. Po njegovih besedah ne gre več za vprašanje, ali bo superinteligenca spremenila svet, temveč kdaj bo do tega prišlo – in kdo bo ostal v igri, ko se to zgodi.
Včasih se zdi, da je umetna inteligenca tema prihodnosti. A resnica je, da se prihodnost že dogaja. O tem pričajo tako izjemni tehnični preskoki kot družbene posledice, ki jih ljudje še ne jemljemo dovolj resno. "Delamo naprej, kot da se nič ne dogaja. Pa se. In to s svetlobno hitrostjo," pravi Godnov.
Od Turinga do singularnosti
Umetna inteligenca ni nova, a šele zdaj je vstopila v fazo eksponentnega razvoja. Od Alana Turinga in Johna McCarthyja do generativnih modelov danes: tehnologija že piše, kodira, diagnosticira, ustvarja. Obvlada tudi manipulacijo, samoohranitveni diskurz in izumljanje lastnega jezika. "Ko sta se dva modela povezala, sta najprej govorila v človeškem jeziku, nato pa prešla na svojega. In to je nevarno," opozori Godnov.
"Če me danes vprašate, kam naj usmerimo otroke, vam povem – v vodovodne inštalaterje. Ta poklic bo še nekaj časa varen," opozarja Godnov.
Zgodbe o singularnosti – točki, ko stroji prehitijo človeštvo – niso več znanstvena fantastika. "Ko je prišel GPT-3.5, so govorili, da bo singularnost prišla leta 2045. Danes že govorijo o dveh letih," opozarja Godnov. In če superinteligenca nastopi, bo po njegovem mnenju neulovljiva, ker se bo znala sama nadgrajevati, nihče več ne bo mogel dohiteti vodilnih igralcev. Zaostanek bo postal nepovraten.
Slovenija: capljanje v dobi supermoči
Godnov meni, da Slovenija pri tem ni izjema: "Je simptom. Imamo nekaj znanja – na Inštitutu Jožef Stefan in fakultetah –, a nimamo podatkov, nimamo strojne opreme, nimamo poceni energije. Na veter to ne bo šlo. Veliki igralci že vlagajo v jedrske elektrarne. Mi se pogovarjamo o vetrnicah". Nadaljuje, da Slovenija (in EU) caplja daleč za ZDA in Kitajsko, ki tekmujeta za prevlado z naložbami v višini več sto milijard. "Če bomo preostali v zaostanku, nas bodo preprosto povozili. In to ni več metafora," dodaja.
Toda dolgoročno ni varen nihče, Godnov komentira: "Tudi moja služba bo med prvimi na udaru. Učitelji ne bodo več podajalci znanja, temveč usmerjevalci in motivatorji. Vse ostalo bo naredil AI."
Kadrovski kanibalizem in tekma gigantov
Po mnenju Godnova, v industriji že zdaj poteka kadrovski kanibalizem: "Facebook je po neuspešnem razvoju modela Lama iztrgal na desetine strokovnjakov iz OpenAI. Novi modeli imajo že več kot 250 milijard parametrov – in se približujejo trilijonu. Medtem ko se ZDA in Kitajska borita za energetsko in podatkovno suverenost, Evropa postaja opazovalka, Slovenija pa potrošnica."
Trg dela: belim ovratnikom se tresejo tla
"Upam, da bo človeštvo zmagalo. A resno – spustite umetno inteligenco v svoje življenje. Ne bo več šlo brez nje," meni sogovornik.
Z umetno inteligenco se bo drastično spremenil tudi trg dela. Po nekaterih ocenah je deset odstotkov delovnih nalog že nadomestljivih, za petino zaposlenih pa je nadomestljivih vsaj 50 odstotkov njihovega dela. Najprej bodo na udaru poklici belih ovratnikov: administracija, pravniki, srednji sloj programerjev. "Če me danes vprašate, kam naj usmerimo otroke, vam povem – v vodovodne inštalaterje. Ta poklic bo še nekaj časa varen," opozarja Godnov.
Toda dolgoročno ni varen nihče, Godnov komentira: "Tudi moja služba bo med prvimi na udaru. Učitelji ne bodo več podajalci znanja, temveč usmerjevalci in motivatorji. Vse ostalo bo naredil AI." Izobraževalni sistem, ki temelji na učenju na pamet, je po njegovem mnenju zastarel. Ključno bo učenje kritičnega mišljenja, razumevanja podatkov, uporabe orodij – in predvsem: prilagodljivosti.
Ali imamo načrt? Ne. Imamo čas? Tudi ne.
Godnov: "Nova doba, se pravi, pravzaprav to je ta točka preloma oziroma točka singularnosti, ko nihče več ne ve, kaj pravzaprav bo, in niti si ne zna predstavljati."
Rešitev? Za začetek – zavedanje: "Nismo več v fazi, ko bi se odločali, ali bomo to uporabljali. Zdaj je čas, da se odločimo, kako bomo to uporabili," meni Godnov. Po njegovem mnenju bo nujen temeljni družbeni dogovor, ki bo vključeval univerzalni temeljni dohodek in celovito prenovo šolskega sistema. Toda največja grožnja ni tehnološka. Je politična: "Vprašanje je, katera vlada si bo prva upala ugrizniti v to kislo jabolko," opozarja.
Največji paradoks? "Na eni strani ustvarjamo orodja, ki nas presegajo, na drugi strani pa se še vedno ukvarjamo z izpisovanjem obrazcev in pošiljanjem odločb po pošti. In to v državi, kjer imaš varen elektronski predal," je kritičen Godnov.
Dr. Uroš Godnov je glede sprejemanja in razvoja umetne inteligence zmerno optimističen: "Upam, da bo človeštvo zmagalo. A resno – spustite umetno inteligenco v svoje življenje. Ne bo več šlo brez nje." Njegova starša, stara 80 let, že rešujeta križanke s pomočjo programa ChatGPT. Tudi to je začetek.
