Turk: za otroke bo poskrbljeno od 5.30 naprej

Zato sta minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk ter minister za notranje zadeve Vinko Gorenak na novinarski konferenci vse udeležence v prometu pozvala k previdnosti, Gorenak pa je ob tem izpostavil, da bo tudi letos policija naredila vse potrebno, da bodo zlasti prvi šolski dnevi čim manj stresni in čim bolj varni. Vodja sektorja za prometno policijo Ivan Kapun je ob tem poudaril, da smo odrasli stalnica v prometu, zato smo odgovorni za varstvo otrok. "Lani je na naših cestah umrlo šest otrok in dve mladoletni osebi, letos pa dva otroka in dve mladoletni osebi. Zanimivo pa je to, da so otroci in mladoletne osebe najpogosteje, skoraj v polovici primerov, udeležene v prometni nesreči kot potniki, ki so v vozilih neustrezno zavarovani. Noben ukrep, še tako dober, torej ne bo izboljšal prometne varnosti, če ne bomo odrasli poskrbeli za varnost naših otrok." Zimske počitnice znova deljene Minister Turk pa je na novinarski konferenci še povedal, da bo v letošnjem šolskem letu tudi nekaj sprememb, vendar, kot pravi, "bistveno manj kot bi človek sklepal po razburjenju, ki se ves čas pojavlja okoli šolskega polja". Kot glavno spremembo je izpostavil drugačno ureditev zimskih počitnic. "Slovenijo smo razdelili v dve regiji, vzhodno in zahodno, ki bosta imeli počitnice deljeno, torej vsaka v svojem tednu in ne več vsa Slovenija skupaj. Takšna je bila želja družin in učiteljev ter tudi pričakovanja turističnega gospodarstva." Pouk se po novem ne sme začeti pred 7.30 Nadaljnja novost je, da se pouk po novem ne sme začeti pred 7.30. "Pred to uro se lahko izvaja le jutranje varstvo. To pomeni, da je za otroke poskrbljeno od 5.30 naprej," pojasni minister. Hkrati še pove, da se pri šolskih učbenikih ni spremenilo nič, kakor tudi, da normativi, povezani s šolstvom, ostajajo nespremenjeni. Direktor Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo Alen Kofol pa je izpostavil tri najpomembnejše novosti, ki jih prinaša zakon o osnovni šoli. "Prva novost zadeva nadarjene učence in učence z učnimi težavami. Sprememba zakona določa, da se teh učencev ne uvršča več med učence s posebnimi potrebami, temveč posebej opredeljuje nadarjene učence in učence z učnimi težavami. Določa tudi, na kakšen način šola tem učencem zagotavlja ustrezne pogoje za vzgojo in izobraževanje." Manjše učne skupine Druga večja novost zadeva manjše učne skupine, kar pomeni, da šola pri posameznih predmetih v predpisanem obsegu pouk organizira v manjših učnih skupinah. "Od 4. do 7. razreda se lahko pouk v manjših učnih skupinah organizira pri slovenščini, italijanščini ali madžarščini na narodno mešanih območjih ter pri matematiki in tujem jeziku v obsegu največ četrtine ur. V 8. in 9. razredu pa se lahko pouk pri navedenih predmetih v manjših učnih skupinah organizira vse leto," pojasni Kofol.

Neocenjenost in napredovanje učencev iz drugih držav

Tretja bistvena novost pa je neocenjenost in napredovanje učencev iz drugih držav. "Od zadnjega maja letos namreč velja, da so lahko učenci priseljenci iz drugih držav ob koncu pouka v šolskem letu, v katerem so prvič vključeni v slovensko osnovno šolo, neocenjeni iz posameznih predmetov in napredujejo v naslednji razred. O napredovanju, na predlog razrednika, odloči učiteljski zbor. V naslednjih letih šolanja ti učenci napredujejo v naslednji razred pod enakimi pogoji kot drugi učenci."

Določila o organizaciji proslav

Pomembna sprememba je tudi ta, da smo s pravilnikom o šolskem koledarju za osnovne šole določili tudi, da osnovna šola zadnji dan pouka pred dnevom samostojnosti in enotnosti ter dnevom državnosti in pred slovenskim kulturnim praznikom organizira proslavo.

Kofol je še poudaril, da se bo postopno uvajanje prvega tujega jezika kot obveznega predmeta v prvi razred kot tudi izvajanje neobveznega drugega tujega jezika za učence od četrtega do devetega razreda ter številčno ocenjevanje znanja učencev tretjega razreda začelo šele v naslednjem šolskem letu.

Vodenje pedagoške dokumentacije v elektronski obliki

Direktor Direktorata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih Jurij Šink je izpostavil dve spremembi. "Prva, ki velja po celotni vertikali, je sprememba pravilnika o šolski dokumentaciji. Glavna novost te spremembe je vodenje pedagoške dokumentacije v elektronski obliki. Lahko pa šole, ki še ne želijo v tem trenutku preiti na elektronsko vodenje, dokumentacijo še naprej vodijo tudi papirno. Takih šol pa je na področju srednjega šolstva že zdaj malo."

Druga pomembna novost je novi zakon o prevozih v cestnem prometu. Z njim po Šinkovih besedah drastično zmanjšujemo cene mesečnih vozovnic za dijake in študente višjih šol, kar je odvisno od oddaljenosti od kraja šolanja. "Večina dijakov bo plačevala le 20 evrov na mesec. Za tiste dijake, ki so v dijaškem domu, ki stanujejo v bližini šole in se ne vozijo, pa omogočamo kuponsko vozovnico, ki stane 15 evrov za deset voženj na mesec. To je v kraj šolanja in iz njega domov," še pove Šink.