Türk sprejel slovenske pripadnike mirovnih misij ZN

Ob tem je izpostavil dolgo zgodovino mirovnih misij, obenem pa pozval k razmisleku o prihodnosti slovenskega sodelovanja v teh misijah. "v našem času misije s širšo nalogo" Mirovne misije imajo več kot stoletno zgodovino, a medtem ko so bile prve mirovne operacije mednarodne skupnosti po drugi svetovni vojni posvečene predvsem varovanju premirja in pretežno vojaškim nalogam, je v našem času njihova naloga postala širša in veliko bolj kompleksna, je poudaril Türk.

Danes tako med drugim vključujejo tudi humanitarno pomoč, pomoč pri zagotavljanju pogojev za izvedbo volitev in pri gradnji demokratičnih ustanov pravne države. V tem okviru je vse pomembnejša tudi vloga civilne policije, je poudaril predsednik republike. Spomnil je tudi, da danes ZN izvajajo 18 mirovnih operacij, ki potekajo hkrati, in v katerih sodeluje več kot 113.000 pripadnikov mirovnih operacij.

"Vloga žensk čebalje pomembnejša" Türk je navedel tudi besede generalnega sekretarja ZN Ban Ki Moona, ki je letos posvetil posebno pozornost potrebi po širitvi in raznovrstnosti udeležbe ter vse večjemu pomenu pripadnic mirovnih operacij. Opozoril je na resolucijo VS ZN 1325, ki poudarja, da je pri zagotavljanju nekaterih najbolj občutljivih funkcij mirovnih operacij, tako na policijskem kot vojaškem področju, vloga žensk čedalje pomembnejša.

Na resolucijo iz leta 2000 je spomnila tudi obrambna ministrica Ljubica Jelušič in opozorila, da v Sloveniji v zvezi z uveljavitvijo resolucije in za povečanje števila ženskih pripadnic mirovnih misij še nismo naredili dovolj. Kot je dejala, nimamo niti akcijskega načrta za njeno implementacijo.

"Mirovne operacije moramo razumeti" Türk je pozval tudi k razmisleku o koncentraciji in specializaciji naše udeležbe v mirovnih operacijah v prihodnosti. Dodal je, da moramo mirovne operacije razumeti kot enega najpomembnejših vidikov nameščanja oboroženih sil in angažiranja policije v današnjih razmerah v svetu, pa so sporočili iz urada predsednika republike.

Türk je v tem okviru v Sloveniji tudi pozval k ustanovitvi civilnodružbene organizacije, v okviru katere bi pripadniki mirovnih operacij sodelovali, izmenjavali svoje izkušnje ter pomagali pri razvoju kulture sodelovanja v mirovnih operacijah v prihodnosti. Omogočala bi tudi prenos izkušenj, ki si jih je Slovenija na tem področju začela nabirati že pred osamosvojitvijo.

Kresalova: Usklajujemo se tri ministrstva Izrazil je tudi zadovoljstvo nad boljšim povezovanjem slovenskega zunanjega, notranjega in obrambnega ministrstva na tem področju, ki po njegovih besedah izkazuje, da vlada na področju mirovnih misij deluje bolj koherentno kot kdajkoli doslej.

Kot je spomnila notranja ministrica Katarina Kresal, ki je prav tako izpostavila potrebo po razmisleku o prihodnosti slovenskega sodelovanja v teh misijah, tri ministrstva pripravljajo skupno strategijo sodelovanja Slovenije v mednarodnih operacijah in misijah. Jelušičeva, ki je ponovno poudarila, da izpolnjevanje nalog v tujini zahteva podporo države, pa je dejala, da bodo strategijo v kratkem predstavili tudi predsedniku Türku.

Tudi šefa policije in vojske Poleg pripadnikov Slovenske vojske in policije ter ostalih udeležencev misij ter Kresalove in Jelušičeve so se sprejema v predsedniški palači udeležili tudi državna sekretarka na ministrstvu za zunanje zadeve Dragoljuba Benčina, načelnik generalštaba Slovenske vojske generalmajor Alojz Šteiner in v.d. generalnega direktorja policije Janko Goršek, so sporočili iz urada predsednika.