Torek, 3. 9. 2024, 12.23
3 ure, 31 minut
Türk realističen v pričakovanjih glede dosežkov Vrha o prihodnosti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,80
Danilo Türk trdi, da se Varnostni svet Združenih narodov ne spopada le s pomanjkanjem učinkovitosti, ampak tudi z oslabljeno legitimnostjo.
V pričakovanjih glede dosežkov Vrha o prihodnosti, ki bo v ZN potekal čez približno tri tedne, je treba biti realen, saj trenutne politične razmere v svetu ne omogočajo dogovorov in prebojev pri iskanju rešitev za ključna vprašanja, je danes na panelu v okviru Blejskega strateškega foruma (BSF) ocenil nekdanji predsednik države Danilo Türk.
Vrh o prihodnosti bo potekal v času, ko je mednarodni pravni red resno spodkopan, ko ravnotežje moči ne obstaja več, zato se postavlja vprašanje, kaj je na njem mogoče doseči, je na panelu z naslovom Vrh o prihodnosti: Kakšno prihodnost lahko prinese? ocenil Türk, ki ga je generalni sekretar ZN Antonio Guterres leta 2022 imenoval v svetovalni odbor na visoki ravni o učinkovitem multilateralizmu.
"Brez prebojev ne bo mogoče najti odgovorov na ključna vprašanja"
Voditelji na vrhu po njegovi oceni ne bi smeli dovoliti, da bi bilo to le rutinsko srečanje, vprašanje pa je, ali so sposobni in pripravljeni osredotočiti se na vprašanja, ki bi lahko prinesla rešitve. Brez prebojev ne bo mogoče najti odgovorov na ključna vprašanja, s katerimi se spopada svet, vendar pa je vprašanje, kakšni preboji so sploh mogoči, je ocenil.
Preboj na vrhu bi po njegovem mnenju bil, če bi resno naslovil vprašanja uresničevanja trajnostnih razvojnih ciljev, kritična točka, kjer se morajo stvari spremeniti, pa je mednarodni finančni sistem.
Na panelu sta med drugim sodelovala tudi predsednica skupščine držav pogodbenic na Mednarodnem kazenskem sodišču (ICC) Paivi Kaukoranta in generalni direktor Mednarodnega centra za reševanje konfliktov v Kairu Ahmed Abdel-Latif. Ta je ocenil, da bi se moral Vrh o prihodnosti ponovno zavezati k spoštovanju mednarodnega prava in načel listine ZN ter se spopasti z dvojnimi standardi in vse večjo neenakostjo. Meni namreč, da smo priča eroziji norm pravne države in vse pogostejši uporabi sile, kar spodkopava temelje mednarodnega sistema.
Na panelu sta med drugim sodelovala tudi predsednica skupščine držav pogodbenic na Mednarodnem kazenskem sodišču (ICC) Paivi Kaukoranta in generalni direktor Mednarodnega centra za reševanje konfliktov v Kairu Ahmed Abdel-Latif (drugi z leve).
Pri tem je opozoril na neenako zastopanost oziroma pomanjkanje zastopanosti predvsem afriških držav v Varnostnem svetu ZN ter opozoril, da bi reforma tega organa povečala njegovo legitimnost.
Oslabljena legitimnost Varnostnega sveta?
Türk pa je poudaril, da se VS ZN ne spopada le s pomanjkanjem učinkovitosti, ampak tudi z oslabljeno legitimnostjo. Če bi se vrh dogovoril o stalnem sedežu za afriške države v VS ZN, bi bil to po njegovem preboj, vendar pa tudi glede tega ni prepričan, da je mogoče.
Paivi Kaukoranta je poudarila pomen zaščite naslednjih generacij pred oboroženimi konflikti ter spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava. V luči današnjega obiska ruskega predsednika Vladimirja Putina v Mongoliji, ki je članica ICC, vendar ni pričakovati njegove izročitve kljub nalogu sodišča za aretacijo, je izrazila obžalovanje, da države ne sodelujejo z ICC. Vendar pa je bistveno, da sodišče še naprej izvaja svoje pristojnosti in naloge, države članice pa ga morajo pri tem podpirati in mu to omogočiti, je poudarila.
