Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sobota,
12. 1. 2008,
13.06

Osveženo pred

8 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Sobota, 12. 1. 2008, 13.06

8 let, 1 mesec

"Tudi v politiki je treba računati na streljanje"

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4
Profesor na Fakulteti za družbene vede Slavko Splichal je za Sobotno prilogo Dela dejal, da se mediji po vsem svetu soočajo s političnimi in ekonomskimi pritiski.

Slednji, ki vodijo v depolitizacijo in apolitičnost državljanov, so glede na posledice veliko hujši. Splichal opozarja, da je pri kapitalskem ozadju medijev največji problem stremljenje za čim večjim dobičkom, kar znižuje kakovost medijskih vsebin. Kot pravi, največje dobičke praviloma prinašajo največje naklade in gledanost, te pa je pogosto najlažje doseči s prilagajanjem manj zahtevnim bralcem, gledalcem in poslušalcem. "Problem je kapital" "Kapital postaja tako močan, da brez neke družbene finančne podpore od kapitala neodvisni časopisi ne bodo preživeli. To je tisti pravi dolgoročni problem," poudarja Splichal. Prej ali slej se oblast spremeni in problem je rešen sam po sebi, kapital pa se koncentrira. Vedno manj lastnikov ima v rokah vedno več časopisov, dodaja.

Po mnenju Splichala je praktično nerešljiv problem tabloidizacija. Največji problem sodobnega tiska je, kot pravi, v tem, da lastniki na medije ne pritiskajo tako, da od njih zahtevajo podporo neki politični opciji, ideji ali konkretnemu zakonu, temveč tako, da morajo ti maksimirati naklado, gledanost in poslušanost, kar se običajno doseže z depolitizacijo. "To pomeni, da je v njih treba imeti čim manj politike. Končna posledica je, da postajajo državljani vse bolj apolitični, to pa je lahko nevarno za demokracijo," je prepričan profesor.

"Država bi morala predpisovati pogoj za lastnike medije" Kot še poudarja Splichal, bi država morala predpisovati pogoj za lastnike. En takšen pogoj bi po njegovem mnenju lahko bil, da lastnik ne more imenovati urednika brez soglasja novinarjev. S takšnimi mehanizmi se lahko doseže, da časopis ne bo počel česarkoli, ampak tiste stvari, zaradi katerih je časopis kot časopis izvorno nastal. Ob tem pa pravi, da bi država lahko regulirala pod kakšnimi pogoji lahko kdo vstopi na trg in kako mora potem ravnati. Ta regulacija mora izhajati iz ideje javne službe. "Mehanizmi še danes obstajajo, vendar se ne uporabljajo na način, ki bi v resnici zagotavljal, da bi vsaj nekateri mediji imeli ključno vlogo v poteku javne razprave," poudarja.

Splichal komentira tudi nedavno vladno brošuro z iztrganimi citati slovenskih novinarjev, ki je bila razdeljena tujim dopisnikom. Kot pravi, je ta "vladna manipulacija z izjavami določenih novinarjev škandal, zaradi katerega bi vsi odgovorni morali nemudoma izgubiti službo". Vsekakor pa je po njegovem mnenju tudi ta manipulacija, tako kot govor predsednika vlade v parlamentu, v katerem je obsojal te iste novinarje, češ da v tujini širijo laži o domovini, kronski dokaz sprevrženega odnosa oblasti do medijev.

Ne spreglejte