Sobota, 29. 12. 2018, 4.01
5 let, 3 mesece
Temna stran praznikov: ko ljudje ostanejo sami #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,55
7
V času praznikov nas tako rekoč z vseh strani bombardirajo s pozitivizmom, srečo, ljubeznijo, samim dobrim pravzaprav. A kaj se zgodi, ko vso to radost kažemo zgolj navzven, znotraj pa čutimo nekaj povsem drugačnega?
Otožnost lahko pripelje tudi do najbolj črnega scenarija, samomora. Teh je v Sloveniji največ v januarju, tri četrtine je moških, največ pa jih je na Koroškem.
Nemalo je takšnih, ki v času praznikov občutijo še večjo praznino kot sicer. Da je stiske več, dokazuje povečano število klicev na krizne telefone. Poveča se tudi število ogledov spletnih strani za pomoč v stiski. Igranje sreče s ciljem prikriti psihične težave je najslabša pot, opozarja stroka.
"Beležimo predvsem stiske povezne na eni strani z osamljenostjo, ki bolj privre na dan v takšnih prazničnih, ko so nekako tudi zunaj taka pričakovanja, da moramo bit družabni, veseli, srečni," je za Planet TV razlagal Peter Zajc, psihiater iz Psihiatrične klinike v Ljubljani.
"Pri tistih, ki v tem času nimajo ljudi okoli sebe, je občutek odtujenosti toliko večji. Ali pa pri ljudeh, ki so doživeli izgube, smrti svojih bližnjih, ali pa ločitve," dodaja Tatjana Vertačnik, strokovna vodja progama Zaupni telefon Samarijan.
Na leto več kot 24 tisoč klicev
Takrat je pomembno, da se nekomu lahko zaupamo. Zaupni telefon Samarijan že od leta 1996, 24 ur na dan, na leto sprejme preko 24.600 klicev. Posameznikom v stiski omogoča anonimen pogovor z usposobljenim prostovoljcem.
"Nimajo nekoga, ki bi jih bil pripravljen poslušat, ko so v stiski. Njegovi bližnji ga velikokrat obsojajo, pri nas pa tega ni," razlaga ena od prostovoljk pri Zapni telefon Samarijan.
Dve uri se je pogovarjala, da ga je odvrnila od samomora
Največ resnih klicev je ponoči, med drugo in šesto uro zjutraj.
"Dve uri sva se pogovarjala z osebi, ki je dejala, da si drži pištolo na glavi. Rekel je, če lahko moliva skupaj in sva. Na koncu sem mu rekla, da mi more obljubiti, da bo šel prihodnji dan v službo in me bo poklical ob šestih. In je poklical," si je dolg pogovor najbolj zapomnila druga prostovoljka.
Zaključek leta s sabo prinese potrebo po tem, da ovrednotimo kar je bilo, in se ozremo naprej. In občutek, da je nekomu mar, da smo lahko ranljivi in da vedno obstaja pot.
7