Celjski škof Anton Stres je dejal, da v ločitvi Cerkve od države vidi "jabolko spora", saj ta ločitev nima "simpatičnega" prizvoka in bi bilo treba zadevo drugače obravnavati.
Stres je nocoj sodeloval na debatnem večeru Šentjurskega foruma o aktualnih dilemah slovenske družbe in Cerkve v Šentjurju.
"Država je lahko ločena od Cerkve, družba pa ne"
Kot je dejal Stres, Cerkev nima nič proti ločitvi od države, vendar na ustrezen način, saj je verska svoboda temeljna človekova pravica. Pojasnil je, da tudi Vatikan ne nasprotuje tej ločitvi in se zavzema za neodvisnost tako Cerkve kot države. Po škofovi oceni sta Cerkev in država lahko ločena, vendar družba ne sme biti ločena od Cerkve.
"Nekateri mediji so sovražni do Cerkve"
Na vprašanje, ali je ugled slovenske Cerkve v krizi, je Stres odgovoril, da je to kompleksno vprašanje. Skrbi pa ga reakcija javnega mnenja, ki je v Sloveniji zelo polarizirano. Po besedah Stresa gre za značilen slovenski pojav, saj je splošno mnenje Cerkvi manj naklonjeno. Nekateri slovenski mediji so namreč sovražno razpoloženi do Cerkve in preveč pozornosti namenjajo njeni finančni plati.
Škofije bodo javno objavile višino dohodkov
Celjski škof je zato napovedal, da bodo slovenske škofije vsako leto javno objavile višino svojih dohodkov. Meni tudi, da je Cerkev "piarovsko podhranjena" in ne zna komunicirati z mediji. Glede gradnje džamije v Ljubljani je Stres dejal, da ji ne nasprotuje, saj gre za temeljno pravico do verske svobode in pravico do verskega prostora.
"Teološka fakulteta ni namenjena kadrovskim potrebam Cerkve"
Za Stresa je tudi smiselno, da bi teološka fakulteta delovala pod okriljem državnih univerz in pri tem opozoril, da se večina študentov teološke fakultete splošno izobražuje in ni namenjena kadrovskim potrebam Cerkve.
Gulič: Zakaj so nekatere župnije premožne, druge pa revne?
Nekdanji poslanec LDS v DZ Aleš Gulič pa je v ospredje postavil veljavni zakon o verski svobodi in njegovo uporabo v praksi. Zavzel se je za redefiniranje odnosa države do Cerkve in se vprašal, zakaj se Cerkev ne loti notranje izravnave med župnijami, saj so nekatere premožne, druge pa revne.
Gulič problem vidi tudi v financiranju posvečenih oseb, ocenjuje še, da bi bilo treba vzpostaviti enakost med verskimi skupnostmi v Sloveniji, saj so manjše deprivilegirane.
1
