Stres: Napetost razmer med državo in Cerkvijo v Sloveniji popušča

Po njegovem mnenju je namreč položaj Cerkve v Sloveniji skoraj normalen. "Stališče, ki ga nekateri poslanci v parlamentu izražajo do Cerkve, nikakor ni pretežno stališče naših državljanov," je prepričan.

Kaj vam pomeni velika noč in kako lahko opišete sporočilo tega praznika? Velika noč je zame močna vzpodbuda k zaupanju. Je praznik Kristusovega vstajenja, najbolj nepričakovanega dogodka v Jezusovem življenju. Jezusova smrt je bila za njegove prijatelje strahoten šok. Bili so pobiti in se obnašali, kot da je vsega konec.

Takšno razpoloženje je v kriznih časih blizu tudi nam. Vendar velika noč prihaja kot nalašč. Novico Jezusovega vstajenja so sicer njegovi učenci doživljali kot neverjetno, zato jih je moral prepričati, da res živi. Šele tedaj so spoznali, da so "oni na potezi". Tako je tudi za kristjane velika noč vzpodbuda, da je vredno vztrajati in biti zvest do konca.

Kako veliko noč po vašem mnenju doživljajo verniki? Pri vsakem praznovanju se meša zelo veliko elementov, tudi če vzamete državne in kulturne praznike. Mnogi se teh udeležujejo zaradi samega druženja in ne zaradi bistva praznika ali svojega prepričanja.

Zares pomembno je, da v Cerkvi različne motivacije praznovanja poglabljamo s sprotnim oznanjevanjem resnice. Mnogi namreč ne vedo, kaj velika noč pravzaprav pomeni in gotovo je, da jo marsikdo doživlja pozunanjeno. Mislim pa, da ni samo to, temveč je v njihovi zavesti še nekaj več.

Velika noč je največji krščanski praznik. Zakaj se torej na prvi pogled bolj poudarja božič? Božič je popularen praznik, saj se praznuje skupaj z začetkom novega leta. Jezusov rojstni dan so postavili v ta čas kot novo sonce, ki vzhaja, ker natančnega datuma njegovega rojstva ne vemo. Datum velike noči pa je zgodovinsko točen. Vsako leto jo obhajamo na prvo nedeljo po prvi spomladanski polni luni.

Božič je bolj popularen tudi zato, ker je povezan z zimsko idilo in rojstvom otroka, kar prinaša nekakšno nežnost. Pri veliki noči pa gre za nenavadno, šokantno resnico, da je nekdo vstal od mrtvih. Dojemanje tega zahteva tudi večjo krščansko ozaveščenost.

Ste mnenja, da v današnjem času obstaja kriza vrednot? Kriza vseh vrednot, ne le krščanskih, vsekakor je. V ozadju tega je miselnost, da ni nobenih obče veljavnih meril, ki bi veljala za vsakega človeka. Vsak lahko poljubno ravna. Tako so vse izbire enako vredne, čemur sledi, da so vse tudi enako "zanič". Zaradi tega relativizma si mora vsak posameznik, če je dovolj močan in intelektualno sposoben, sam sestaviti lestvico vrednot, ki jih bo spoštoval.

Mnogi tega niso sposobni, zato se obračajo po javnem mnenju, ki ni vedno sprejemljivo. Tovrstno ravnanje človeka odnaša enkrat v eno, drugič v drugo smer. Tako je tudi z vrednotami kristjana, saj danes krščanstvo ni več samoumevno. Za vero in vrednote se mora vsakdo odločiti sam, zato je zelo pomembna osebna kultura in vzgoja.

Kako ocenjujete razmere v slovenski Cerkvi? Cerkev je v Sloveniji velik masovni pojav in ima številne dimenzije. V zadnjem času napetost razmer med državo in Cerkvijo v Sloveniji popušča, nekatere stvari so se uredile. Položaj Cerkve v našem okolju je skoraj normalen, kar velja predvsem za lokalni nivo. Kot škof veliko sodelujem z lokalno skupnostjo in v večini primerov ni nikakršnih problemov. Razmere so veliko boljše, kot bi človek sodil, če posluša naše vrle poslance, ko govorijo o odnosih med Cerkvijo in ljudmi. Stališče, ki ga nekateri poslanci izražajo do Cerkve, nikakor ni pretežno stališče naših državljanov. Ima pa prav gotovo na državljane vpliv.

V odnosih v Cerkvi sami pa čutimo spremembo stanja, ki je skupna celi Evropi, namreč, da krščanstvo ni samoumevno. To nas postavlja pred nove naloge v samem načinu delovanja Cerkve. Marsikaj je bilo narejeno za boljše pogoje našega delovanja, vendar za množice ljudi, ki jih ni več. Tukaj je mnogo vprašanj in problemov, s katerimi se soočamo.

Cerkev v svetu in doma se vedno znova sooča s številnimi aferami in škandali. Kje je pot rešitve iz teh težav? Teh škandalov osebno ne predimenzioniram. Če je v neki skupnosti določeno število ljudi, je statistično verjetno, da bo prišlo tudi do deviantnih pojavov. Med slovenskimi verniki in duhovniki ni ničesar takega, kar ne bi zaznali tudi v drugih poklicih. Mislim, da so vse te znane afere del življenja in se jih ne bomo nikoli popolnoma znebili, ker smo zgolj ljudje.

Tudi Jezus je izbiral povprečne ljudi, med svojimi učenci pa je imel enega, ki ga je izdal. S tem nam je povedal, da Cerkev po svojem značaju ni elitna družba. Nismo in nočemo biti elita, ki bi sprejemala medse le preverjene. Vedno se bomo ukvarjali s slabostmi v svojih lastnih vrstah, ki so del človeške podobe.

Slovenski Cerkvi se pogosto očita pohlep po denarju, ki se povezuje tako z afero T2 kot tudi denacionalizacijskimi zahtevami. Kako lahko to komentirate? So kritike, ki so upoštevanja vredne, ker so objektivne in utemeljene, ter kritike, ki so predmet posploševanja. Vzemite primer nedavno javno objavljenega proračuna škofij za leto 2006. Ena izmed medijskih hiš, ki je o tem pisala, je članek naslovila "Dohodki Cerkve gredo v milijone evrov". To je klasičen primer manipulacije, saj je sicer res, da je milijon evrov za povprečnega človeka bajna vsota. Res pa je tudi, da je denimo za Pivovarno Laško milijon evrov mali denar, za državni proračun pa skoraj žepnina.

Cerkev ima mnogo vernikov, ki od nje pričakujejo tudi dodatne storitve, denimo na področju vzgoje, sociale. Glede na te potrebe navedeni denar ne pomeni bajnih vsot.

Sicer pa Cerkev živi in deluje na principu prostovoljstva. Nekatere njene dejavnosti, ki presegajo strogo verske, so zaradi prostovoljnega dela cenejše tudi za državo. Vendar za te ne zadostujejo zgolj prispevki vernikov, zato moramo gospodariti s svojim premoženjem ali pa dobiti podporo od države. Ta je pri nas sorazmerno šibka, še to pa se nam navadno očita.

Kako gledate na krizo v duhovniških vrstah oziroma na pomanjkanje števila duhovnikov? Kako je s tem v celjski škofiji? Število bogoslovcev se je res zmanjšalo. Če pa upoštevamo, koliko manj je ljudi, ki danes hodijo v cerkev, in koliko manj otrok je kot včasih, lahko rečemo, da se število duhovnikov sploh ni zmanjšalo. Odstotkovno se pripravljenost za duhovne poklice ni zmanjšala. Spremenile pa so se okoliščine, zaradi katerih je dotok novih duhovnikov šibkejši.

Celjska škofija je po številu novomašnikov v primerjavi s slovenskim povprečjem nekje v sredini ali rahlo pod povprečjem. Imamo trenutno 112 župnij, od tega pa je letos 25 župnij brez svojega duhovnika.