Strah pred okužbo bo zaznamoval mobilnost Slovencev

Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) je povzela izsledke raziskave evropskih potrošniških organizacij, ki so z raziskavo poskušale ugotoviti, kako je pandemija koronavirusne bolezni vplivala na navade pri mobilnosti ljudi. Med drugim so preverjale, ali bi se lahko spremembe ohranile, ko bo nevarnost pandemije manjša oziroma je ne bo več.

V možnost dela od doma verjame le tretjina zaposlenih

Ustavitev poslovanja številnih podjetij v spomladanskem valu epidemije in delo od doma sta vplivala na premike zaposlenih. A ker je raziskava pokazala, da Slovenci po koncu epidemije ne pričakujejo večjih sprememb v prilagodljivosti dela - le 30 odstotkov jih pričakuje, da bodo lahko še naprej delali na daljavo -, bi lahko vzorci mobilnosti ostali zelo podobni kot pred epidemijo. To pomeni, da bo med različnimi možnostmi prevoza na delo daleč na prvem mestu še vedno avtomobil.

Največji upad uporabe javnega prevoza

V primerjavi s stanjem pred začetkom epidemije se je oktobra najbolj zmanjšal delež uporabe javnega prevoza. Deleža uporabe javnega prevoza tako pred epidemijo kot oktobra sta v Sloveniji za polovico manjša kot v Evropi.

Pri nas se je uporaba javnega prevoza najbolj zmanjšala med študenti, kar ni preveč presenetljivo, glede na to, da je študij že od začetka oktobra večinoma potekal od doma. Uporaba lastnega avtomobila se praktično ni zmanjšala, manj pa je souporabe v vlogi sopotnika. Vidno je upadel tudi delež vprašanih, ki se vsaj občasno vozijo s taksijem, nekaj manj je bilo oktobra tudi takšnih, ki hodijo ali kolesarijo. Podobni so rezultati tudi v drugih državah, se je pa pri njih delež kolesarjev rahlo povečal, navaja ZPS.

Manj je gneče, na cilju pa nismo hitreje

Anketiranci so med največjimi spremembami v času epidemije izpostavili zmanjšanje gneče v prometnih konicah. V Sloveniji je delež tistih, ki opažajo zmanjšanje gneče, večji, kot je povprečje v zajetih državah.

Zanimivo pa so udeleženci ankete v vseh državah izpostavili, da se je povečal čas, potreben za dosego cilja. Pri nas je tako odgovorilo 17 odstotkov vprašanih. V primerjavi z drugimi državami je v Sloveniji več takšnih, ki so oktobra zaznali zmanjšanje stroškov prevoza, k temu je zagotovo pripomoglo tudi dejstvo, da se vozimo manj kot pred epidemijo.

Avtomobil kralj, kolo bolj privlačno

V celotni populaciji je uporaba avtomobila v primerjavi s časom pred epidemijo za odtenek padla (za približno štiri odstotne točke), a ta padec je najmanjši med vsemi transportnimi možnostmi.

Kar 71 odstotkov vprašanih bo avtomobil predvidoma enako pogosto kot pred epidemijo uporabljalo tudi po njej, šest odstotkov je takšnih, ki bodo v avtomobil sedli manj pogosto, približno 13 odstotkov pa se bo s svojim avtomobilom vozilo bolj pogosto. Tu je povprečje v sodelujočih državah še bolj v prid prehodu na vožnjo z avtomobilom, saj je kar 21 odstotkov vprašanih prepričanih, da ga bodo po pandemiji uporabljali več kot doslej.

Pri uporabi kolesa je ta delež v desetih državah 23-odstoten, v Sloveniji pa 22-odstoten, med njimi je približno tretjina takšnih, ki bodo kolo šele začeli uporabljati. Ta delež je med največjimi v sodelujočih državah, zato lahko zaključimo, da bo kolesarjenje po epidemiji dobilo v Sloveniji dodaten zagon.

Slovenci bolj previdni pri možnosti okužb

Z anketo so želeli izvedeti tudi, kako tvegani so posamezni prostori ali dogodki glede na možnost okužbe z novim koronavirusom. Slovenci smo v povprečju bolj previdni kot prebivalci drugih držav.

Kot najbolj tvegane vprašani ocenjujejo javne dogodke v zaprtih prostorih (71 odstotkov), zaradi česar jih bo dobra petina obiskovala manj pogosto kot pred epidemijo. Nekoliko bolj optimistični so podatki pri obisku prireditev na prostem, ki se vprašanim sicer ne zdijo zelo tvegane. Očitno se bo epidemija najbolj poznala pri obisku restavracij, pivnic in barov, a tudi nakupovalna središča bo 22 odstotkov vprašanih obiskovalo manj kot pred marcem 2020.

Sta pa pri zavedanju tveganja visoko tudi javni prevoz (70,4 odstotka odgovorov) ter avtobusi in vlaki na dolge razdalje (okoli 65 odstotkov). Med bolj tvegane (več kot 50 odstotkov) Slovenci uvrščajo še letalski promet, šport v dvoranah, bare, nakupovalna središča, hotelske in druge namestitve ter taksije in druge storitve prevoza z voznikom.

Na drugi strani se vprašanim zdi tveganje razmeroma majhno v javnih parkih (20 odstotkov) in različnih sistemih deljenja vozil (36 odstotkov pri deljenju avtomobilov, 26 odstotkov pri preostalih sistemih, denimo kolesih ali skirojih), še navaja ZPS.