Četrtek, 14. 9. 2023, 9.06
10 mesecev, 1 teden
Stroški prevoza naraščajo. Kako bi lahko privarčevali?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,07
Statistike kažejo, da število potnikov v javnem potniškem prometu kljub številnim pobudam za uporabo javnega prevoza in različnim vrstam vozovnic (brezplačne, subvencionirane, družinske, enotne) upada. Tako se je število potnikov v mestnem prevozu v letu 2022 v primerjavi z letom 2013 zmanjšalo za 21 odstotkov, v medkrajevnem avtobusnem prevozu za tri odstotke in v notranjem železniškem prevozu za 13 odstotkov.
Vsako leto je med 16. in 22. septembrom evropski teden mobilnosti. Letos sta v ospredju varčnost poti in odločitev za racionalnejše načine potovanj. Slovenska gospodinjstva vse večji delež proračuna porabijo za stroške prevoza, na cestah pa vsakodnevno spremljamo nepregledne zastoje.
Popoletna gneča je zavladala na slovenskih cestah, s strahom pričakujemo oktober, ko se bodo množici na vsakodnevnih poteh pridružili še študentje, jesenska ohladitev in deževje pa bosta z ulic pregnala kolesarje in druge, ki v toplih mesecih za vsakodnevno potovanje ne uporabljajo avtomobilov.
Občine bodo ozaveščale
V Sloveniji bodo tako tudi letos občine teden mobilnosti izkoristile za aktivno ozaveščanje in promocijo potovalnih načinov, ki so bolj zdravi, manj škodljivi in manj potratni od vožnje z avtomobilom. Leta 2021 so prebivalci Slovenije le 29 odstotkov svojih dnevnih poti opravili na varčen način, kažejo podatki statističnega urada (Surs).
Varčnejši so ženske, najstarejši in najmlajši
Trajnostni način potovanja je leta 2021 uporabila skoraj tretjina žensk in 26 odstotkov moških.
Glede na starostno skupino so bili pričakovano najvarčnejši v najstarejši (71-84 let) in najmlajši skupini (15-25 let), kjer so opravili 44 oziroma 40 odstotkov svojih poti z javnim prevozom, peš ali s kolesom.
Leto 2000 16 odstotkov
Leto 2015 18,5 odstotka
Leto 2018 19,6 odstotka
V Ljubljano se vsak dan pripelje več kot 141 tisoč oseb
Po podatkih Sursa je konec leta 2022 več kot pol milijona (550 tisoč) delovno aktivnih oseb odhajalo na delo v drugo občino.
Pri tem je najbolj obremenjena Ljubljana, kamor se je lani na delo vozilo skoraj 141.300 oseb, še pred desetimi leti jih je bilo 30 tisoč manj. Število iz leta v leto narašča. Za primerjavo, iz Ljubljane na delo v drugo občino odhaja le 24.200 Ljubljančanov.
V te številke so sicer všteti tudi tisti, ki hodijo v službo z javnim prevozom. Po največjem številu oseb v obeh tokovih delovnih migracij so prestolnici sledile občine Maribor, Celje, Kranj in Domžale.
Večina Slovencev (še kar) prisega na avtomobil
Večina Slovencev se na delo vozi z avtomobilom, po podatkih Sursa v državi več kot dve tretjini svojih dnevnih poti opravimo z avtomobili.
Na Darsu ugotavljajo, da se promet na našem avtocestnem omrežju vsako leto poveča za nekaj odstotkov. "To povečanje se bolj pozna na že sicer prometno obremenjenem ljubljanskem obroču in vpadnicah, kjer povprečni letni dnevni promet na posameznih odsekih presega tudi 80 tisoč vozil v obe smeri vožnje," so za STA sporočili z Darsa.
Vse več imamo tudi avtov
Med letoma 2013 in 2022 se je po podatkih statičnega urada število registriranih osebnih avtomobilov povečalo za 14 odstotkov.
Leta 2013 je bilo v Sloveniji 516 avtomobilov na tisoč prebivalcev, leta 2022 pa 571.
Podatki kažejo, da je število avtov zraslo tudi drugod po EU, z izjemo Litve, kjer je število registriranih avtomobilov upadlo.
Kako dragi so zastoji?
Čakanje v zastojih pa ni samo časovno zamudno, ampak je tudi dražje. Spletna aplikacija Tomtom je po pisanju časnika Dnevnik za lansko leto izmerila, da je na območju Ljubljane povprečen voznik zaradi gneče izgubil 44 ur in porabil za sto evrov dodatnega goriva.
Leta 2022 smo v povprečju 44 ur izgubili v gneči, porabili pa za sto evrov več goriva.
Zastoji so značilni za jutranjo in popoldansko konico, ponedeljke in petka. Zastoji nastajajo tudi zaradi prometnih nesreč, delovnih zapor in vremenskih pojavov.
Leta 2022 je bil dan z največjimi zamudami in zastoji 16. junij, ko je bil v sosednjih državah dela prost dan, v Sloveniji pa običajen delovni dan.
Prometno najbolj problematični meseci postajajo maj, junij in september, saj se takrat meša turistični promet z dnevnimi migranti.
Kako povečati uporabo javnega prevoza?
Statistike kažejo, da število potnikov v javnem potniškem prometu kljub številnim pobudam za uporabo javnega prevoza in različnim vrstam vozovnic (brezplačne, subvencionirane, družinske, enotne) upada.
Tako se je število potnikov v mestnem prevozu v letu 2022 v primerjavi z letom 2013 zmanjšalo za 21 odstotkov, v medkrajevnem avtobusnem prevozu za tri odstotke in v notranjem železniškem prevozu za 13 odstotkov.
Število uporabnikov vlaka vendarle raste
Podatki Slovenskih železnic kažejo, da so lani v primerjavi z letom 2018 prepeljali 1,3 milijona več potnikov, zato ostajajo optimistični. "Ljubljana je kot največja železniška postaja izbrana za pilotni projekt, kjer lahko potniki po prihodu z vlakom svojo pot nadaljujejo z električnimi avtomobili, pod imenom SŽ gremo zeleno. Gre za pilotni projekt, ki bo podlaga za razvoj in razširitev ponudbe Slovenskih železnic," so sporočili.
Z nadgradnjo gorenjske, dolenjske in kamniške proge ter z dvotirnostjo na najbolj prometno obremenjenih odsekih, tudi na kočevski progi, nameravajo izboljšati mobilnost iz glavnega mesta in v njega, tudi v času prometnih konic. Enotirna proga v prometnih konicah namreč omogoča zelo omejeno število vlakov.
Občine spodbujajo k hoji, kolesarjenju ali javnemu prevozu
Okoli sto občin bo prebivalce aktivno spodbujalo k izbiri enega izmed trajnostnih načinov potovanja, kot so hoja, kolesarjenje in javni prevoz.
Morda trajnostni načini potovanja ponujajo manj udobja, nam pa zagotavljajo svetlejšo prihodnost, poudarjajo na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.
EU načrtuje, da bo do leta 2050 dosegla podnebno nevtralnost, pri čemer bo za dosego tega cilja treba močno spremeniti področje prometa.
Evropski teden mobilnosti se bo zadnji dan, 22. septembra, tradicionalno končal z dnevom brez avtomobila. Na ta dan bodo občine za promet zaprle del središča, v Ljubljani in nekaterih drugih krajih pa bo javni mestni potniški promet brezplačen.
Letošnji moto med tednom mobilnosti je Pospravimo ulice in zajema aktivnosti za izboljšanje pogojev za hojo in kolesarjenje po državi, so sporočili z ministrstva.
Kljub primerni infrastrukturi namreč obstajajo slabe prakse, ki onemogočajo ali otežujejo hojo in kolesarjenje - med drugim so to napačno parkirani avtomobili, neprimerno postavljeni smetnjaki in nevzdrževane zelene površine.
