Število samomorov na Celjskem ostaja na ravni preteklih let

Pri tem so poudarili, da je mnoge samomore mogoče preprečiti, nekatere že s povečano pozornostjo do soljudi, tako da jim prisluhnemo, zaznamo stisko in njihova morebitna razmišljanja o samomoru vzamemo resno. Pozorni bodimo tudi na bežne besede o samomoru. Znanca, sorodnika, prijatelja, sošolca, sodelavca, soseda … v stiski spodbudimo tudi v iskanju strokovne pomoči: psihološke, psihoterapevtske ali zdravniške. Pogovor z bližnjim ali pogovor s strokovnjakom – v stiski oboje lahko pomaga.

Lani si je na Celjskem življenje vzelo 83 ljudi Analize samomorilnosti v Sloveniji in na Celjskem kažejo, da je samomorov več med moškimi, med starejšimi ljudmi, med osamljenimi, ločenimi in ovdovelimi, med brezposelnimi, med ljudmi, ki trpijo zaradi hudih bolečin, depresije, med alkoholiki, posamezniki, ki so že kdaj poskušali s samomorom, med socialno prikrajšanimi ljudmi na robu družbe. Leta 2011 si je na Celjskem življenje vzelo 83 oseb, eden manj kot lani, med njimi 65 moških ter 18 žensk. Število samomorov se je v zadnjih letih znižalo. Na Celjskem na leto samomor stori od 78 do 84 ljudi, pred letom 2005 pa je na leto samomor storilo od 90 do 110 oseb.

"Pa vendar je vsako s samomorom izgubljeno življenje preveč, še posebej ob dejstvu, da je mnoge samomore mogoče preprečiti tako s povečano pozornostjo do soljudi, s pravočasnim iskanjem pomoči zase ali za drugega, kot tudi s ponudbo čim več oblik strokovne pomoči in z osveščanjem o težavi. Bodimo pozorni vedno, kadar pri ljudeh opazimo brezup, nemir, nemoč, ko človek vse vidi črno, se ne mara in ima občutek, da zanj ni nikomur mar. Jemljimo resno, če izgubi veselje do življenja in smisel, se umakne iz družbe, še posebej, če govori o smrti in samomoru," je poudarila Nuša Konec Juričič, predstojnica oddelka za socialno medicino in promocijo zdravja na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje in vodja regijske skupine za preprečevanje samomora.

Človeka v hudi stiski nikoli ne puščajmo samega "Kadar nas je strah, da si bo človek vzel življenje, ga v hudi stiski nikoli ne puščajmo samega, vse dokler nimamo zagotovljene ustrezne pomoči in varnosti. Človek, ki je samomorilno ogrožen, naj čim prej obišče svojega zdravnika. Če se le da, ga tja pospremimo. Tudi po neuspelem poskusu samomora moramo človeka peljati k zdravniku, čeprav nam zagotavlja, da poskusa ne bo ponovil. Morda bo potreben tudi sprejem v bolnišnico, vsaj dokler ne mine krizno stanje in neposredna nevarnost za njegovo življenje. Takrat je izjemno pomembna podpora in spodbuda, da vztraja pri zdravljenju," pojasnjuje Nuša Konec Juričič.

V primeru poskusa samomora in po odpustitvi iz bolnišnice potrebuje posameznik močno podporo, redno jemanje predpisanih zdravil in kontrolo pri osebnem zdravniku, psihiatru in psihologu, saj je verjetnost za ponovni samomor vsaj še eno leto močno povečana. Blagodejno je, če se zanj omilijo zunanji stresni dejavniki in zagotovita dovolj spodbudno domače in delovno okolje. Po poskusu samomora bo moral posameznik začeti z reševanjem rešljivih težav in spremeniti mišljenje ter pogled na položaj, ki ga je privedel do odločitve, da bi končal svoje življenje.

Na Celjskem različne oblike pomoči za ljudi v duševni stiski Posamezniki v duševni stiski lahko na Celjskem poiščejo različne oblike pomoči. Od marca 2010 deluje na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje tudi svetovalnica za prvo psihološko pomoč v stiski. Svetovalnica je namenjena reševanju različnih problemskih in kriznih osebnih situacij. Svetovalnica deluje v prostorih Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, ob ponedeljkih, torkih in četrtkih, od 15. do 18. ure. Na pogovor s strokovnjakom lahko pridejo posamezniki kadarkoli v okviru delovnega časa svetovalnice, lahko pa se tudi vnaprej naročijo (osebno v svetovalnici, po telefonu 031 778 772 ali po e-pošti svetovalnica@zzv-ce.si). Napotnice ne potrebujejo. Njihov prispevek za 45-minutni pogovor s strokovnjakom znaša 5 evrov. Pogovor lahko posamezniku v duševni stiski prinese razbremenitev in tudi nove moči za spoprijemanje z življenjem.