"Spadamo med tiste, ki ne jamramo"

Pred kratkim je bil praznik svetega Martina, ko se mošt spremeni v vino. Za razliko od prejšnjih let so tokrat martinovanja po Sloveniji potekala drugače. Z Borutom Fakinom, direktorjem Vinakoper, ene največje vinske kleti pri nas, smo se pogovarjali o izzivih, ki jih je prinesla epidemija novega koronavirusa, o nedavni odločitvi Slovenije, da se ne pritoži glede uporabe imena teran in o tem, kakšno bo letošnje vino. Fakin je vodenje Vinakoper prevzel marca 2018, po izobrazbi pa je ekonomist.

Letošnje leto bo za vsa podjetja posebno. Kako in koliko je na vaše poslovanje vplivala epidemija?
Po tem, ko smo prve mesece leta 2020 delali zelo dobro, sta nas sredi marca udarili epidemija in razglasitev izrednih razmer. Večino zastavljenih aktivnosti smo morali nemudoma postaviti v drugi plan in na prvo mesto dati zdravje svojih zaposlenih, njihovih bližnjih, kupcev in poslovnih partnerjev.

Vinakoper so v lanskem letu ustvarila 9,3 milijona evrov prihodkov. Foto: Vinakoper Kot ključno ocenjujem dejstvo, da smo že pred začetkom epidemije izvedli vrsto tržno in prodajno izjemno zanimivih aktivnosti ter hkrati veliko truda vložili v dvig kakovosti naših vin ter prilagodili določene stroške poslovanja. Spodbudno dejstvo je, da nam je med majem in septembrom poslovanje uspelo stabilizirati in da zaradi epidemije doslej nismo odpuščali niti nižali plač zaposlenim. Pred nami je še mesec december, ki za nas običajno predstavlja pomemben delež letnih prihodkov. Ocenjujem, da bomo na letni ravni imeli okoli 15 odstotkov nižje prihodke kot lani.

Kako se soočate z epidemijo? Ste uvedli kakšne spremembe? 

V času epidemije in z njo povezanih omejitev gibanja smo veliko pozornosti namenili spletni prodaji. Takoj smo razširili ponudbo spletne trgovine in poleg svojih vin v ponudbo dodali tudi istrske dobrote in darilni program ter vključili brezplačno dostavo.

Prepričan sem, da se bo ta prodajni kanal v prihodnjih letih še povečeval, zato bomo tudi v prihodnje veliko pozornosti namenili uporabniški izkušnji in širjenju ponudbe na spletu. Trenutno smo v fazi celovite prenove spletne trgovine in spletnega mesta. V sklopu vinskega butika v Kopru pa smo kupcem ponudili možnost telefonskega naročanja in dostavo na dom na območju obalnih občin.

Kapaciteta njihovih kleti znaša osem milijonov litrov. Foto: Vinakoper

Ste izkoristili katero od državnih pomoči v okviru zakonov za pomoč gospodarstvu?
Prejeli smo pomoč iz naslova ukrepov, ki so bili namenjeni panogi vinogradništva. V obdobju marec–maj 2020 smo bili oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delavce, ki so delali, kar je sicer veljalo za vse poslovne subjekte. Iz naslova drugih ukrepov nismo dobili državne pomoči.

Zaradi epidemije se spreminjajo nakupovalne navade Slovencev. Jih opažate tudi vi?

Po naših izkušnjah poteka proces nakupa bistveno hitreje, obenem se povečuje povprečni enkratni nakup. Opažamo, da potrošniki ne eksperimentirajo, ampak so njihove nakupovalne navade vse bolj konvencionalne.

V Vinakoper je zaposlenih 91 ljudi. Foto: Vinakoper Ste imeli potrjene okužbe znotraj podjetja? Kako ste ravnali?

Do danes smo v 91-članskem kolektivu zabeležili dve potrjeni okužbi, k sreči je potek prebolevanja bolezni pri obeh zaposlenih potekal v lažji obliki.

Sicer smo že spomladi sprejeli vrsto ukrepov in prilagodili organizacijo dela tako, da možnosti okužbe na delovnem mestu zmanjšamo na minimum. Jeseni pa smo v skladu s priporočili vlade dodatno uvedli merjenje temperature ob prihodu na delo in bistveno omejili obiske zunanjih oseb v podjetju. Zaposlene v kleti smo razdelili na dve skupini, ki se medsebojno ne srečujeta in izmenično prihajata v službo vsak drugi teden. Seveda smo poskrbeli tudi za razkužila, prezračevanje prostorov in vsa preostala priporočila vlade in NIJZ.

Vidite kakšne priložnosti, ki jih je zdaj mogoče izpeljati med epidemijo? 
Spadamo med tiste, ki ne jamramo, ampak skušamo tudi iz najtežjih položajev potegniti najboljše. Epidemijo smo izkoristili za uresničitev novih idej in projektov. Tako smo med drugim v zadnjih mesecih povsem prenovili restavracijo na sedežu podjetja. Restavracija Kogo, kar v istrskem narečju pomeni kuhar, bo združevala naša odlična vina in istrsko kulinariko.

Poleg tega smo pripravili katalog poslovnih daril, ki je zelo hitro naletel na odličen odziv in naročila za praznična darila tako že kar dežujejo. Novost, na katero sem trenutno najbolj ponosen, pa je Esenca Istre. Gre za praznično sladico – italijanski panetone, ki smo jo oplemenitili z rozinami, ki smo jih namakali v našem sladkem muškatu, ob tem pa v posebno stekleničko, ki spominja na parfum, natočili sladko vino, s katerim še dodatno obogatimo okus panetona.

Prepričan sem, da bo Esenca Istre hit letošnjih praznikov. Mimogrede, da smo na pravi poti, nam je potrdila tudi posebna komisija GZS, ki je izdelek oktobra letos med 28 prijavljenimi uvrstila med dva najbolj inovativna na področju mediteranske prehrane.    

Letos so zaradi ukrepov odpadla martinovanja po Sloveniji. Kako pomemben je za vas praznik vina?
Zavedamo se svoje vloge kot največje kleti v regiji. Ker želimo delovati povezovalno in nikogar izključevati, smo v zadnjih dveh letih popolnoma spremenili sam koncept martinovanja. Osrednji dogodek v kleti Vinakoper smo preoblikovali v festival in k sodelovanju povabili vse preostale lokalne vinarje, ki so lahko svoja mlada vina predstavili v naši Hiši Refoška.

Sicer letos zaradi omejitev praznovanja nismo izvedli, bomo pa zagotovo v prihodnjem letu dogodek še nadgradili. Smo pa vseeno imenovali botro malvazije in botra refoška. Letos sta to postala Tara Zupančič in Iztok Gustinčič.

Trendi Istro razglasili za regijo z najboljšimi oljčnimi olji: "K temu smo prispevali tudi Slovenci."

Prej ste omenili poslovna darila, kar ni vaša osnovna dejavnost, glede na to, da ste vinska klet.
Res je, da smo klet, ki v prvi vrsti prodaja vino, a sem prepričan, da Istra lahko ponudi še veliko drugega. Veliko majhnih pridelovalcev istrskih izdelkov, kot so vloženo sadje in zelenjava, siri, mesnine in testenine nima možnosti za širši domet prodaje, zato smo združili moči. Po drugi strani je po tovrstni ponudbi kar klical tudi naš prenovljeni vinski butik, v katerem tudi sicer poleg vin prodajamo istrske gastronomske izdelke.

Vesel sem, da sta celoten koncept in ideja letošnjega kataloga nastala v ožji ekipi ljudi znotraj podjetja. Veliko ur dela in inovativnosti ter fleksibilnosti je bilo potrebnih, da smo dobili katalog daril, za katerega si upam trditi, da je trenutno eden lepših in bolj dodelanih v Sloveniji.

Katero vaše vino je najbolj prodajano?
Ponosen sem, da je naše najbolj prodajano vino tako imenovani kralj med rdečimi vini in paradni konj Istre – refošk.

Najbolje se prodaja refošk. Foto: Vinakoper

Na katerih trgih ste prisotni? Kakšne so sicer ambicije Vinakoper glede prodora na mednarodni trg? Kam že izvažate in kam se še nameravate širiti?
Ključni trgi poleg Kitajske s Hong Kongom so zlasti ZDA, Hrvaška, Poljska, Češka, Estonija, Avstrija in Italija. Do leta 2023 želimo povečati prihodke iz naslova izvoza nad 20 odstotkov, da bi zmanjšali odvisnost od domačega trga. Trenutno smo na polovici poti, blizu 10 odstotkov.

S kančkom prilagajanja, pravo mero drznosti, predvsem pa s trdnim zaupanjem v svoje izdelke in pravim tržnim pristopom verjamem, da lahko tudi v tujini najdemo odgovor na izzive, ki so pred nami. S cenejšimi linijami vin zaradi svetovne konkurence in njihovimi bistveno nižjimi stroški pridelave nam najbrž to ne bo uspelo, zato menim, da je prav, da naš izvoz temelji na dražjih vinih.

Kje vidite še neizkoriščene priložnosti slovenskih vinarjev pri prodoru na mednarodni trg?
Poleg večjega povezovanja med samimi kletmi in ustanovitvijo skupne, enotne in močne agencije za promocijo slovenskih vin v tujini je ključ do uspeha tudi in predvsem v spajanju odličnih vin s ključnimi prednostmi Slovenije kot vinorodne dežele. To je zagotovo tista pot, ki nas bo vodila do tega, da se bodo slovenska vina na tujih trgih zmeraj bolj uveljavljala, hkrati pa se bo s tem krepila tudi prepoznavnost naših krajev kot vinske in kulinarične destinacije.

In tudi zato je smiselno, da si večje kleti prizadevamo, da bi s steklenicami naših vin poleg kakovostne žlahtne kapljice v svet širile tudi bogato zgodbo, tradicijo ter ključne primerjalne prednosti Slovenije. Tako naša vina ne bodo le odličen preplet barve in okusa, temveč tudi paradni konj naših krajev. Prepričan sem, da lahko v tujini "damo gole" in "zmagujemo" še bistveno več, sploh, če se bomo znali povezati in zaupati v svoje znanje. 

Kje prodate največ svojih izdelkov?
Trenutno največ svojih izdelkov prodamo v Sloveniji in verjamem, da bo vsaj srednjeročno tako tudi ostalo. Kupci zaupajo v našo blagovno znamko, mi pa se vsako leto znova trudimo, da presežemo njihova pričakovanja in pridelamo vino, ki jih bo navdušilo.

Samo v letošnjem letu smo osvojili več kot 30 medalj na mednarodnih in domačih vinskih ocenjevanjih. Verjamem, da bo z načrtovanimi posodobitvami ter trajnostnim načinom pridelave grozdja v naših vinogradih ta zbirka priznanja v prihodnje samo še večja.

Esence Istre je dobila nagrado GZS. Foto: Vinakoper Optimistično zrete v prihodnjo sezono? Se vam zdi, da se je mogoče z dobro prihodnjo sezono izvleči iz težav, ki jih je povzročilo letošnje leto? 
Razmišljati je treba pozitivno in sočasno imeti pripravljene scenarije v primeru, da bo drugi val trajal do pomladi prihodnje leto, ali pa celo, da se bo pojavil v začetku prihodnjega leta tretji val. Osebno verjamem, da smo se v obdobju od marca do maja letos veliko naučili in tudi zaradi tega imamo zdaj pripravljene ustrezne odgovore na izzive, ki so pred nami.

Z optimizmom je treba gledati v prihodnost. Imamo jasno vizijo, kako naprej, in verjamemo vanjo. Znamka, kot je Vinakoper, ima močno tradicijo, ki tvori njeno identiteto. Največji izziv je to tradicijo ohranjati in jo nadgrajevati z novimi pristopi, razvojnimi elementi, ki jo stalno držijo v koraku s časom in pred njim. S tega vidika bo drugo leto ključno za nadaljnjo rast.

Kombinacija izkušenj in inovativnih pristopov pa bo tista, ki nam bo pomagala izvleči se iz trenutnih razmer. Res sem vesel, da sem lahko del tako homogenega kolektiva, ki je sestavljen iz zvestih in marljivih sodelavcev.

Ste zadovoljni s trgatvijo? Je ta potekala drugače kot v prejšnji letih? Kakšni so prvi obeti za letošnje vino?
Trgatev je letos navkljub razmeram potekala brez zapletov, kar je omogočilo tudi lepo končno dozorevanje grozdja. Količinsko je bila primerljiva z lanskoletno. Letos smo se okrepili tudi z dodatnim obiralnim strojem, ki nam je prišel še kako prav.

Letnik 2020 ocenjujemo kot zelo dober letnik. Da to drži, nas je prepričal že mladi refošk, Martinova popestritev, ki beleži odlične odzive. Tega smo trgu ponudili že konec oktobra.  

Če strnem, lahko povem, da nam je letošnja trgatev prinesla zelo lepa, sočna in strukturna bela vina, v katerih izstopa predvsem malvazija, dala pa je osnove tudi za preostala velika rdeča vina – zlasti refošk –, ki bodo svoj potencial razvijala v barik sodčkih.

Slovenija se ni pritožila na odločitev Splošnega sodišča EU, da zavrne njeno tožbo glede terana. Foto: STA , Pred kratkim je postalo jasno, da se Slovenija ne bo pritožila na odločitev splošnega sodišča EU glede terana. Kako komentirate to odločitev?  
Menim, da je to smiselna odločitev. V življenju je treba včasih obrniti list in začeti pisati nove zgodbe. Zgodbe, ki povezujejo in ne razdvajajo, kot je bilo v primeru terana.

Ne želim presojati, ali je šlo le za politični prestiž ali ne, vendar kljub temu, da imajo morda nekateri občutek, da se nam je zgodila krivica, mislim, da je zgodba terana, če si lahko izposodim mnenje znanega slovenskega strokovnjaka, bolj povezana s samim postopkom kot tudi in predvsem z vsebino. 

Bo imela odločitev kakšne posledice za slovenske pridelovalce terana? 
Menim, da večjih posledic na slovenske proizvajalce terana ta odločitev ne bo imela. Ne nazadnje je vedno (in bo še naprej) kupec tisti, ki odloča, katero vino bo pil.

Osveščenost je iz leta v leto večja in sam zelo nerad podcenjujem znanje ljubiteljev vina. Ne nazadnje, vsak od nas bo vino izbral na osnovi osebnega prepričanja in všečnosti vsebine. Priložnosti je veliko in verjamem, da jih bodo tudi slovenski pridelovalci terana našli.

Kako pomembno je, da imate za seboj močnega/strateškega lastnika? Adriafin, ki je 78-odstotni lastnik Vinakoper, je bila v zadnjih letih na prodaj, vendar je kasneje DUTB lansko poletje prodajo ustavila.
Vesel sem, da imamo za sabo lastnike, ki nas podpirajo in verjamejo ter predvsem zaupajo v to, kar počnemo. Pomemben lastnik poleg Adriafina je tudi Kmetijska zadruga Agraria Koper in samo želim si lahko, da bi Vinakoper tudi v prihodnje imel lastnike, ki razumejo zakonitosti, ki veljajo v vinarskem sektorju, ter gledajo na nas predvsem kot dolgoročno naložbo. Sam skupaj z svojo ožjo ekipo se bom vedno trudil, da to zaupanje bolj kot z besedami upravičim predvsem z dejanji.