Četrtek, 4. 1. 2024, 6.48
3 mesece, 3 tedne
Sodniki in tožilci imajo dovolj: med 10. in 24. januarjem bodo stavkali #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,07
Sodniki in tožilci so danes za eno uro prekinili delo in s protestnimi shodi izrazili nestrinjanje z nespoštovanjem ustavne odločbe glede sodniških plač. Glavni odbor Slovenskega sodniškega društva je nato danes sprejel več sklepov o stopnjevanju protestnih aktivnosti, ker vlada ni uresničila odločbe ustavnega sodišča o sodniških plačah. Med 10. in 24. januarjem bodo protestno opravljali le nujne zadeve, premierja Roberta Goloba in pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan pa pozivajo k odstopu. Nespoštovanje ustavne odločbe glede sodniških plač naj bi bil tudi razlog za odstop državne sekretarke na ministrstvu za pravosodje Valerije Jelen Kosi, ki je ministrici Dominiki Švarc Pipan danes podala odstopno izjavo.
Sodniki bodo izredni protest začeli na obletnico odmevne zaveze predsednika vlade Roberta Goloba "o srečnem koncu" s 600 evrih bruto dodatka na plače sodnikov. V času prilagojenega načina poslovanja, ki bo trajal do 24. januarja, bodo opravljali procesna dejanja le v zadevah, ki so nujne po zakonu. To med drugim pomeni, da lahko sodniki prekličejo že razpisane obravnave ali ne razpišejo novih ter da na višjem sodišču v času prilagojenega poslovanja ne bo sej.
Sodnike pozvali k zamrznitvi sodelovanja
Na današnji seji glavnega odbora sodniškega društva so sprejeli tudi sklep, s katerim pozivajo vse sodnike, da zamrznejo svoje sodelovanje v različnih komisijah in organih, ustanovljenih s strani izvršilne veje oblasti, kot so delovne skupine, različne izpitne komisije, tudi za pravniški državni izpit in izpite iz upravnega postopka, izpite za stečajne upravitelje, izvršitelje, volilne komisije, izobraževalne dogodke centra za izobraževanje v pravosodju. Evropskega komisarja za pravosodje Didierja Reyndersa bodo obvestili o možnosti nesodelovanja sodnikov pri izvedbi evropskih volitev.
Proučili bodo tudi možnosti za vložitev kazenske ovadbe zoper nosilce izvršilne in zakonodajne veje oblasti, Sodni svet pa bodo pozvali, da na ustavno sodišče vloži zahtevo za določitev načina izvršitve ustavne odločbe glede sodniških plač.
Ustavno sodišče pritrdilo glede prenizkih plač
Ustavno sodišče je junija odločilo, da so plače sodnikov prenizke, zakonodajalcu pa naložilo, da neustavnost odpravi do 3. januarja. To se ni zgodilo, zato so sodniki danes za eno uro protestno prekinili delo, pridružili pa so se jim tudi tožilci.
V protestni izjavi, ki jo je Slovensko sodniško društvo pripravilo ob današnjem protestu, so izpostavili, da danes protestirajo proti kršenju pravnega reda in pozivajo k spoštovanju pravne države in vladavine prava. V vladnem nespoštovanju ustavne odločbe glede sodniških plač vidijo zlorabo oblasti, so še navedli.
Danes za eno uro protestno prekinili delo
Sodniki in tožilci so danes ob 10. uri za eno uro prekinili delo in s protestnimi shodi izrazili nestrinjanje z nespoštovanjem ustavne odločbe glede sodniških plač.
"Protestiramo, ker sta si vlada in državni zbor vzela pravico, ki je nimata - to je, da ignorirata odločbo ustavnega sodišča, in sicer prav to, ki varuje neodvisnost sodstva proti izvršni in zakonodajni veji oblasti. S tem so predstavniki izvršne in zakonodajne oblasti zlorabili svojo moč, nam sodnikom v posmeh, vsem skupaj pa v hudo sramoto," so zapisali v izjavi.
Poudarili so, da je pravni red zasnovan v ustavi, ki pravi, da je Slovenija pravna država. Temelj pravne države je spoštovanje zakonov in odločb sodišč, saj se lahko le tako zagotavljajo varovanje človekovih pravic, demokracije, enakost pred zakonom in odgovornost oblasti. V ustavnih demokracijah se brez nadaljnjega spoštujejo tudi odločitve ustavnih sodišč, so izpostavili.
Plače sodnikov že 20 let padajo
Prav tako protestirajo proti sprenevedanju in zavajanju javnosti, da gre zgolj za usklajevanje plač v celotnem javnem sektorju, ker izvršitev ustavne odločbe s tem ni povezana. S protestom nasprotujejo tudi "političnemu mešetarjenju in barantanju z vsebino ustavne odločbe" v smislu javnih zavez predstavnikov vlade sindikatom o nespoštovanju roka, ki je v njej določen.
Zahtevajo, da se z izvršitvijo navedene odločbe nemudoma zagotovijo dostojni materialni pogoji za neodvisno delo sodnikov in primeren oziroma primerljiv položaj, ki ga imajo sodniki po ustavi s predstavniki zakonodajne in izvršne veje oblasti.
Pri tem znova opozarjajo, da plače sodnikov že več kot 20 let konstantno realno padajo in kljub stažu in napredovanjem ne dosegajo vrednosti lastnih plač iz 90. let prejšnjega stoletja. "Neto plača najnižje plačanega sodnika za okoli 1.300 evrov zaostaja za prejemki najnižje plačanega poslanca in celo neto plača vrhovnega sodnika je nižja od neto prejemkov najnižje plačanega poslanca," so še zapisali.
Zahtevajo, da v dobro vseh državljanov zaradi nemotenega zagotavljanja sodnega varstva predstavniki izvršne in zakonodajne oblasti nemudoma izvršijo navedeno odločbo ustavnega sodišča in da na ta način takoj prenehajo z nadaljnjim kršenjem načela neodvisnosti sodstva ter delitve oblasti. V nasprotnem primeru bodo prisiljeni, da se z vsemi dopustnimi sredstvi sami posvetijo uveljavljanju odprave kršitev, so zaključili protestno izjavo.
Medtem so na pravosodnem ministrstvu potrdili, da je državna sekretarka Valerija Jelen Kosi ministrici Dominiki Švarc Pipan podala odstopno izjavo. Razlog naj bi bil prav nespoštovanje ustavne odločbe glede sodniških plač.
Predsednik Sodnega sveta: Uresničil se je najslabši možni scenarij
Ob današnji enourni stavki je predsednik Sodnega sveta Vladimir Horvat povedal, da bo sodni svet najverjetneje prihodnji četrtek odločal, da na ustavno sodišče vloži zahtevo za izvršitev ustavne odločbe glede sodniških plač.
Po njegovih besedah se je žal uresničil najslabši možni scenarij, ko izvršilna in zakonodajna veja oblasti nista spoštovali ustavne odločbe glede sodniških plač. Ne verjame, da so v sodstvu tak scenarij tudi pričakovali. "Morda nekateri so ga, osebno pa sem vendarle do konca upal, da bo izvršilna veja oblasti prepoznala pomen ustavne odločbe in seveda tudi spoštovanja ustavnega reda," je dodal v izjavi.
Horvat meni, da je večina sodnikov že dlje časa razočaranih, glede na zadnje izjave predstavnikov vlade, predvsem predsednika vlade, pa je čutiti tudi ogorčenje, tudi zato "ker vlada očitno ni prepoznala pomena ustavnega reda Republike Slovenije in pomena odločb ustavnega sodišča".
Sodni svet o zahtevi za izvršitev ustavne odločbe prihodnji četrtek
Kot je napovedal, bo sodni svet nastalo situacijo obravnaval prihodnji četrtek, ko se bodo verjetno odločili tudi, da na ustavno sodišče vložijo zahtevo za izvršitev omenjene ustavne odločbe. Na kakšen način in s kakšno vsebino, pa bo predmet razprave v četrtek, je pojasnil.
Drugi ukrepi, ki se napovedujejo, so po njegovih besedah bolj v pristojnosti Slovenskega sodniškega društva. Kot mu je znano, bo popoldne glavni odbor društva razpravljal o nadaljnjih ukrepih, pri čemer ni izključena niti stavka. A kot je poudaril, je ta odločitev v pristojnosti glavnega odbora Slovenskega sodniškega društva.
Če vlada v kratkem času ne bo poslala državnemu zboru predloga za uresničitev ustavne odločbe, pa se omenja tudi, da bi sodnice in sodniki vlagali odškodninske tožbe za nazaj, za obdobje petih let, ker so bile v tem času, kot izhaja tudi iz odločbe ustavnega sodišča, plače sodnikov protiustavne.
O problematiki obveščene pristojne evropske institucije
Horvat je še spomnil, da so v zadnjem tednu decembra vse najpomembnejše pristojne evropske institucije seznanili s problematiko neuresničitve ustavne odločbe glede sodniških plač. Prejeli so že prvi odziv direktorata za pravosodje in potrošnike Evropske komisije z obljubo, da bodo njihov dopis zelo skrbno proučili.
Predsednik Sodnega sveta pa pričakuje tudi, da bo ta problematika vključena v poročilo o vladavini prava v Sloveniji. Pri tem je izpostavil, da je Evropska komisija oz. njen direktorat že v prejšnjem poročilu opozoril, da je treba odpraviti nesorazmerja plač med sodnimi funkcionarji in funkcionarji drugih vej oblasti.
Prav tako je evropska mreža sodnih svetov na svoji spletni strani njihovo pismo posredovala vsem članicam mreže, torej državam EU, kjer obstajajo sodni sveti, to pa je večina evropskih držav.
Na vprašanje, ali morda razmišljajo tudi o možnosti, da bi podali pobudo za tožbo proti državi zaradi kršitve prava EU, Horvat odgovarja, da gre za kršitev prava EU, če se ne spoštuje ustavnega reda in se posega v načela delitve oblasti, neodvisnosti sodnikov in s tem v zvezi tudi materialne neodvisnosti sodne veje oblasti. A gre za odločitev, ki je v pristojnosti celotnega organa, torej vseh članic in članov Sodnega sveta.
Tožilci pričakujejo takojšnjo uresničitev ustavne odločbe, sicer napovedujejo stavko
Predsednik Društva državnih tožilcev Slovenije (DDTS) Boštjan Valenčič je ob protestu sodnikov in tožilcev v izjavi za medije povedal, da od vlade in državnega zbora pričakujejo dosledno spoštovanje načela pravne države, torej takojšnjo uresničitev odločbe ustavnega sodišča. Če se to ne bo zgodilo, bodo tožilci ta ali prihodnji mesec stavkali.
Glede argumenta vlade, da bo ustavno odločbo uresničila v okviru prenove plačnega sistema v javnem sektorju, je Valenčič dejal, da gre za dve ločeni področji, torej na eni strani za reformo plačnega sistema, na drugi strani pa za odpravo plačnih nesorazmerij, ki jih je ugotovilo ustavno sodišče. "Slednja odločba je zavezujoča in neodložljiva. Žal ti dejstvi vladi oziroma njenemu predsedniku nista popolnoma jasni. Vlada izvršitev ustavne odločbe pogojuje z doseganjem dogovora z vsemi drugimi sindikati, kar pa po našem mnenju kaže na popolno nerazumevanje načel pravne države in vladavine prava. Z drugimi besedami, sindikati vlado očitno silijo v nespoštovanje načela pravne države," je dejal Valenčič.
Predsednik društva je še izpostavil, da nameravajo tožilci ob neodpravi neustavnosti nadaljevati s pripravo stavke, ki bo ta ali prihodnji mesec. "Tako radikalen korak je potreben, da se končno udejanjijo načela pravne države," je dejal Valenčič. Pri tem je poudaril, da jo bodo izvedli skladno z 48. členom zakona o državnem tožilstvu, kar pomeni, da bodo opravljali nujne in prednostne zadeve ter tiste, ki jih je nevarno odlagati.
Svetina: Neizvrševanje sodb ustavnega sodišča je sistemski problem
Varuh človekovih pravic Peter Svetina je opozoril, da je neizvrševanje sodb ustavnega sodišča sistemski problem in pomeni veliko kršitev načela pravne države. Najstarejša neuresničena odločba je iz leta 2012, zato od vlade in DZ pričakuje, naj čim prej odpravita vse protiustavnosti in nezakonitosti.
"Žal nobena vlada do zdaj še ni pripravila strategije, kako odpraviti to anomalijo. Odločbe ustavnega sodišča morajo biti uresničene v roku oz. čim prej, ne glede na to, ali se z njimi strinjamo ali ne, saj je to bistvo spoštovanja vladavine prava," so besede Svetine navedli v sporočilu Varuha človekovih pravic za javnost.
Ob tem je Svetina izpostavil svoje priporočilo iz leta 2020, da naj vlada ustanovi mehanizem za koordinacijo izvrševanja odločb ustavnega sodišča, ki bi nudil strokovno podporo odločevalcem. To njegovo priporočilo je izrecno izpostavila tudi Evropska komisija v svojem poročilu o stanju pravne države v Sloveniji, vlada pa ga je žal že tretjič zavrnila, so dodali pri Varuhu.
Svetina zato pričakuje, da vlada in zakonodajalec čim prej odpravita vse protiustavnosti in nezakonitosti, ugotovljene z odločbami ustavnega sodišča. "Te odločbe so obvezujoče in dokončne, zato pričakujem, da jih odgovorni spoštujejo in implementirajo v roku. Nedopustno je, da v pravni državi čakamo na izvršitev odločb ustavnega sodišča tudi več kot deset let, najstarejša neuresničena odločba je namreč iz leta 2012," je poudaril.
