Sodišče v Zagrebu prekinilo postopek proti NLB in LB

Postopek se je nanašal na spor o prenesenih deviznih vlogah hrvaških varčevalcev nekdanje zagrebške podružnice LB. Sodnica Vinka Nobilo je zavrnila predlog odvetnikov PBZ, da bi postopek miroval, in je sojenje prekinila v skladu z memorandumom, ki sta ga marca lani podpisala takratni slovenski premier Janez Janša in predsednik hrvaške vlade Zoran Milanović.

Postopek se bo nadaljeval, ko bo znana rešitev Postopek bodo nadaljevali, ko bo znana celovita rešitev spora na podlagi memoranduma. To je prvi prekinjeni primer v 27 postopkih v tožbah, ki sta jih sprožili PBZ in Zagrebška banka proti slovenskim bankam v sporu o prenesenih deviznih vlogah varčevalcev nekdanje zagrebške podružnice LB.

Prekinitev ali mirovanje? Prevod besede "stay" v memorandumu je bila namreč glavna razlika v stališčih dveh držav pri uveljavitvi dokumenta iz Mokric, ki sta ga državi sprejeli, da bi poskusili rešiti dolgoletni spor. Slovenija besedo "stay" razume kot prekinitev postopkov in pri tem vztraja, medtem ko na Hrvaškem trdijo, da sporna angleška beseda pomeni mirovanje postopkov, in sicer za največ dve leti, kot to določa hrvaška zakonodaja. Z mirovanjem bi se v postopkih na sodiščih morali strinjati obe strani, ker tega ni bilo, se je sodnica Nobilo odločila prekiniti postopek.

Hrvaško sodišče potrdilo, da je memorandum mednarodna pogodba Obenem je hrvaško sodišče v tej sodbi prvič potrdilo, da je memorandum iz Mokric mednarodna pogodba, kar trdi Ljubljana, ki je sicer v preteklosti že izrazila obžalovanje, da Zagreb ne spoštuje memoranduma kot dokumenta, ki je nad domačimi zakonodajami. V Banskih dvorih so mokriški memorandum podredili hrvaški zakonodaji.

Slovenija: Luč na koncu predora Na odločitev sodnice Nobilo so se danes odzvali na slovenskem veleposlaništvu v Zagrebu. Dejali so, da "slovenska stran vidi ta sklep sodišča kot spodbuden znak. Ta sklep vidimo kot luč na koncu predora na poti k temu, da bo Hrvaška kot zavezanec v memorandumu o soglasju z Mokric ta dokument spoštovala kot tisto, kar je, torej mednarodna pogodba," so ocenili. Za slovensko stran je tudi nesprejemljivo, da bi se državi o reševanju spora o LB pogajali in ga hkrati urejali na sodišču.

Spor za 272 milijonov evrov Gre za sredstva, ki jih je hrvaška država prenesla v javni dolg v začetku 90. let prejšnjega stoletja. Po podatkih hrvaškega finančnega ministrstva je bilo prenesenih in izplačanih 544,4 milijona takratnih nemških mark, to je okoli 272 milijonov evrov.

Enkrat v prid enim, drugič drugim Zagrebško občinsko sodišče je do zdaj pokazalo različno prakso, ko gre za rešitev spora s slovenskimi bankami o prenesenih deviznih vlogah. Pred podpisom memoranduma so sodniki odločili enkrat v prid hrvaški strani, enkrat pa v prid slovenski strani. V enem od primerov se je sodnik odločil za nadaljevanje postopka. Po podpisu memoranduma pa je sodišče januarja letos odločilo v prid tožbam Zagrebške banke in PBZ proti Ljubljanski banki in NLB. Sodnica Nobila pa je zdaj postopek prekinila.