Sobota, 22. 4. 2023, 14.43
1 leto, 7 mesecev
Slovensko čebelarstvo na seznamu nesnovne kulturne dediščine #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,53
9
"Zavedati se moramo, da so čebele in odnos do narave tisto, kar nam določa življenje. V času podnebnih sprememb je tudi kultura tista prva, ki se bo postavila na to stran," je povedala ministrica.
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je v Radovljici predsedniku Čebelarske zveze Slovenije Boštjanu Noču izročila listino o vpisu čebelarstva na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Ministrica Vrečkova je vpis slovenskega čebelarstva na seznam označila kot zelo pomemben in izpostavila povezanost čebelarstva s kulturo.
Čebelarstvo je z vpisom na seznam postalo del bogate in raznolike nesnovne kulturne dediščine, ki združuje države sveta v spoštovanju dosežkov preteklih generacij in navdihuje ustvarjalnost sodobnih izrazov in družbenih praks. Priznanje Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo je tudi zahvala vsem čebelarjem, ki s svojim načinom življenja negujejo tradicijo, svoja znanja in veščine prenašajo iz roda v rod, s svojo ljubeznijo do narave in čebel pa skrbijo za občutljivo ekološko ravnovesje in trajnostni razvoj.
Kot je na dogodku ob prevzemu faksimila vpisa v izjavi za medije dejala ministrica Vrečkova, je čebelarstvo v kulturo vpeto na različne načine. "Kulturna dediščina in čebelarstvo sta od vsega začetka zelo povezana, sodobna umetnost tudi s tega področja jemlje svoje navdihe in razmišljanja," je poudarila.
"Čebele in odnos do narave so tisto, kar nam določa življenje"
"Zavedati se moramo, da so čebele in odnos do narave tisto, kar nam določa življenje. V času podnebnih sprememb je tudi kultura tista prva, ki se bo postavila na to stran," je dejala ministrica in dodala, da so bili na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine hkrati s čebelarstvom vpisali tudi lipicanci, slovesnost ob predaji faksimila tega vpisa pa bo maja.
V. d. generalne direktorice direktorata za kulturno dediščino Špela Spanžel je poudarila razsežnosti čebelarstva, ki ga na prvi pogled vsi povezujemo z naravo in kmetijstvo. "A čebelarstvo govori predvsem o ljudeh in sega na slovstvo, jezik, umetnost, tradicijo ... Vključuje širok krog skupin, ki se z njim ukvarjajo," je dejala in poleg pomena v umetnosti, akademskih, literarnih in folklornih besedilih ter arhitekturi izpostavila še pomen čebelarstva v terapevtiki, protokolarnih dejavnostih in zdravstvu.
Dejavnost čebelarstva simbolizira skrb za skupnost
Nesnovna kulturna dediščina v obliki praks in obredov poustvarja in oživlja temeljne človeške vrednote in arhetipe ter jih pripoveduje v obliki živih zgodb. Dejavnost čebelarstva tako simbolizira skrb za skupnost, arhetip materinstva, načela usklajenosti, ubranosti, bistrosti in varčnosti, predvsem pa nas opominja na občutljivo ravnovesje med kulturo in naravo ter vpetost človekove eksistence v cikličnost naravnega dogajanja.
Konvencija o varovanju nesnovne kulturne dediščine je bila sprejeta leta 2003 z namenom varovanja, vrednotenja in ozaveščanja o nesnovni kulturni dediščini na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni. Nesnovna kulturna dediščina se nanaša na običaje, tradicije, obrti, obrede in prakse, ki so del življenja in identitete posameznikov in širših skupnosti ter se prenašajo iz roda v rod.
Poleg čebelarstva so na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine vpisani že Škofjeloški pasijon, obhodi kurentov, klekljanje čipk in suhozidna gradnja ter tradicija reje lipicancev.
9