Petek, 30. 6. 2017, 16.07
6 let, 6 mesecev
Slovenski ribiči bi radi lovili tudi v koridorju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,80
3
Arbitražna odločba je spisana, meja med Hrvaško in Slovenijo je po četrt stoletja vendarle zarisana. Piranski ribiči bodo, preden spustijo mreže na levo stran zaliva, kjer zadnja leta niso lovili, počakali na umiritev političnih strasti, pravijo, tako oni kot Luka Koper pa so z razsodbo zadovoljni.
Določitev morske meje je bilo eno osrednjih vprašanj, na katera je odgovarjala peterica arbitrov haaškega arbitražnega sodišča, s Francozom Guillaumom Gilbertom na čelu.
"Arbitražno sodišče je pri določitvi koridorja za dostop do odprtega morja uporabilo vso možno kreativnost," meni pomorski pravnik in profesor na fakulteti za pomorstvo in promet Marko Pavliha ter dodaja, da je odločitev svojevrsten unikum.
Letala in ladje prosto, ribolov prepovedan
za tovorni promet v koprsko pristanišče arbitražna sodba ne prinaša bistvenih sprememb, meni pravnik in profesor na fakulteti za pomorstvo in promet Marko Pavliha.
Sicer je bilo to malo verjetno, a če Slovenija ne bi dobila stika z odprtim morjem, bi ostala ukleščena med italijansko in hrvaško morje, kar bi lahko imelo negativne posledice tudi za edino slovensko pristanišče.
V možnost blokade pristanišča pa je tudi pred sodbo verjetno verjel le malokdo. Teoretično bi lahko Hrvaška v primeru suma prevoza nevarnih snovi oziroma ogrožanja varnosti zaustavila kako ladjo, ki pluje v Koper, a ji po mnenju Pavlihe sodba jemlje to pravico.
Ali lahko Hrvati ladjarjem na primer zaračunajo kakšne dajatve? "Sodbo moram še preučiti, a mislim, da to ne bi bilo izvedljivo," meni Pavliha.
Večja varnost za Luko
V Luki Koper so veseli odločitve o koridorju, ki "omogoča prosto plovbo ladij".
Tako menijo tudi v Luki, kjer se danes sicer precej bolj osredotočajo na skupščino in poskus menjave prve nadzornice Alenke Žnidaršič Krajnc. Z arbitražno odločitvijo so zadovoljni, saj "koridor omogoča prosto plovbo ladij", to pa za pristanišče pomeni večjo varnost, dolgoročno stabilnost in pogoje za nadaljnji razvoj.
Kot pravi Pavliha, so Slovenija, Hrvaška in Italija že pred leti uvedle shemo ločene plovbe, nekakšno pomorsko avtocesto z varovalnim pasom, ki narekuje, da ladje proti koprskemu in tržaškemu pristanišču plujejo prek hrvaške in slovenske, nazaj pa po italijanski strani. "Vse države so do danes sistem spoštovale," pravi Pavliha in dodaja, da zato kakšnih sprememb za tovorni promet ne bo.
Območje slovenskega stika z odprtim morjem, široko 2,5 navtične milje, bodo lahko poleg ladij prosto uporabljala tudi letala, Slovenija bo lahko tam polagala cevi ali kable in podobno, pravi. Na drugi strani pa tu ni dovoljen ribolov.
Kako velika je po novem Slovenija?
Odločitev arbitražnega sodišče spreminja površino naše države, ki je do zdaj znašala 20.273 kvadratnih kilometrov. Na Geodetski upravi Republike Slovenije pa za zdaj še ne morejo povedati nove številke.
To bodo lahko dokončno izračunali, ko bo mejna črta s Hrvaško evidentirana v evidenci državne meje, pravijo.
V evidenci so že zavedeni deli državne meje z Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Kdaj bodo dodali Hrvaško, trenutno še ni mogoče napovedati, so nam še sporočili.
"Ribiči smo dobili večje območje za ribolov. Do zdaj smo bili na svoji polovici zaliva kot sardine v konzervi. To pa ne pomeni, da so naše težave rešene," pravi zastopnik obalnih ribičev Zlatko Novogradec.
Ribiči bi lovili v koridorju
Obalni ribiči, ki jih zastopa Zlatko Novogradec, so z odločitvijo zadovoljni. "Ribiči smo dobili večje območje za ribolov. Do zdaj smo bili na svoji polovici zaliva kot sardine v konzervi. To pa ne pomeni, da so naše težave rešene. Zaloge rib v zalivu iz leta v leto kopnijo," opozarja.
A na levo polovico Piranskega zaliva se danes še niso podali. "Počakali bomo, da se politične strasti umirijo. Vse je odvisno od trme hrvaške politike in ribičev," pravi sogovornik.
Dodaja, da bodo ribiči predlagali politiki, da se bori tudi za pravico do ribolova v koridorju. "Pravniki pravijo, da je zdaj tam ribolov za nas prepovedan. Po drugi strani pa sodba navaja, da na območju koridorja veljajo pravice kot v odptem morju - in v splošnem lahko v odprtem morju lovijo vse države, ki nanj mejijo. Zakaj ne bi tu lovili ribiči vseh držav," se sprašuje sogovornik in dodaja, da ima koridor večje ribje zaloge.
"Do začetka incidentov s hrvaškimi državnimi organi smo tam že lovili. Kot je bilo razumeti pravnike, je tu še možnost dogovora med državama. Če je to res, bomo ministrstvu predlagali, da zastopa stališče, da tam lovimo tudi mi."
Miro Cerar mora najprej rešiti problem ljudi, ki jih je sodba potisnila onkraj slovenske meje, meni Marko Pavliha.
Kako naprej?
Pavliha med ukrepi, ki jih mora zdaj izvesti politika, na prvo mesto postavlja pomoč ljudem, ki so po odločitvi pristali na hrvaški strani, da se jim uredi bivališče v Sloveniji. Gre za prebivalce vasi na levem bregu Dragonje, ki je pripadel Hrvaški.
Omenimo, da se je premier Miro Cerar danes sestal z župani občin in načelniki upravnih enot z obmejnih območij, na katere vpliva odločitev arbitražnega sodišča, in po poročanju STA obljubil, da bo vlada tamkajšnjemu prebivalstvu namenila posebno skrb.
Obenem pa mora Slovenija po mnenju Pavlihe "dostojanstveno, mirno" začeti uresničevati odločbo, pravi. Pri tem je pomembno, da pridobi dodatno diplomatsko podporo drugih držav Evropske unije (EU), ki bi lahko Sloveniji pomagala, če Hrvaška odločbe ne bi želela izvrševati.
"Odločba je zavezujoča. Mislim, da je bil tudi čas razglasitve sodbe premišljen in pametno izbran, saj si Hrvati ne morejo privoščiti incidentov v visoki turistični sezoni," meni.
3