Slovenski evroposlanci enotno proti ugodnejšim davčnim pogojem za multinacionalke

Evropski poslanci so v sredo s komisarjem za finančne in gospodarske zadeve Pierrom Moscovicijem in latvijskim predsedstvom, ki trenutno vodi Svet EU, razpravljali o svežnju zakonodaje za večjo davčno preglednost. Evropska komisija je spremembe pripravila zlasti kot odziv na afero Luxembourg leaks. Predlog ureditve se nanaša predvsem na medsebojno obveščanje držav članic o svojih davčnih ureditvah, posebnih davčnih dogovorih med državami članicami in posameznimi podjetji ter o izmenjavi nekaterih davčnih podatkov.

Evropska komisija priznava, da je davčno načrtovanje sicer legitimno, če temelji na zakonitih dogovorih za zmanjšanje davčne obveznosti, meni pa, da je v zadnjih letih postalo agresivno in zato nedopustno. Podjetja z davčnim načrtovanjem preusmerjajo dobičke v države z nižjimi in bolj ugodnimi davčnimi režimi in tako plačujejo manj davkov. Z izrazom "agresivno davčno načrtovanje" Evropska komisija poimenuje zlasti ravnanja, pri katerih so davčni zavezanci, po večini so bile to multinacionalke, sklepali dogovore z nacionalnimi organi, da so dosegli ugodnejše davčne pogoje, kot se je to zgodilo na primer v Luksemburgu. Agresivno davčno načrtovanje je predvsem posledica tega, da je bil obseg davčnih informacij, ki so si jih države izmenjevale do zdaj, po mnenju komisije premajhen.

Večina članov posebnega odbora Evropskega parlamenta za davčne odločbe in odbora za ekonomske in monetarne zadeve je predlog podprla kot premik v pravo smer.

Slovenski poslanci agresivno davčno načrtovanje obsojajo "Zavedati se moramo, da je črta med davčnim optimiranjem in agresivnim davčnim planiranjem zelo tanka. Sem za preglednost in za upoštevanje jasnih, vnaprej znanih in poštenih pravil," je dejala Romana Tomc (SDS/ELS), tudi nadomestna članica novega posebnega odbora, ki je nastal z namenom proučiti davčne prakse nekaterih držav EU. Opozarja pa, da predlagani korak ni dovolj. "Pogosto se pri oceni davčnih sistemov omejimo le na višino davčne stopnje, kar pa ne daje prave slike pri preglednosti davčnega poslovanja. Pogledati moramo efektivno davčno stopnjo, torej tudi vse oprostitve in olajšave," poudarja Tomčeva.

Tudi Tanja Fajon (SD/S&d) obsoja takšno ravnanje: "Evropski državljani zaslužimo poštene davčne sisteme. Metode, ki v nekaterih državah EU multinacionalkam omogočajo minimalno plačevanje davkov in milijardne dobičke, so več kot očitno nemoralne," je prepričana. "Postati bi morale nezakonite, ker močno prizadenejo davkoplačevalce oziroma izkopljejo še večje jame v nacionalnih blagajnah."

Ivo Vajgl (Alde/ DeSUS) meni, da tovrstno tekmovanje škodi homogenosti Evropske unije, zato je v preteklosti tudi podprl poslansko pobudo za ustanovitev preiskovalne komisije v EP, ki pa ni dobila dovolj podpore.

Države članice niso upoštevale zakonodaje "Seveda takšne prakse ne gredo v kontekst pravične obdavčitve na skupnem trgu EU, in sicer da so dohodki in dobički obdavčeni tam, kjer so tudi ustvarjeni," meni Franc Bogovič (SLS/ELS).

Patricija Šulin (SDS/ELS) opozarja, da si tovrstno davčno načrtovanje lahko privoščijo le nekateri: "In to verjetno niso majhna, niti srednje velika slovenska podjetja." Od tem dodaja: "Ne pozabimo tudi, da je zaradi takšnega agresivnega davčnega načrtovanja treba 'izgubljene' davčne prihodke iskati pri drugih, manj mobilnih virih, kot sta obdavčitev dela, nepremičnin, ali z višanjem davka na dodano vrednost."

"Zakonodaja EU zahteva izmenjavo teh informacij med državami članicami že od poznih sedemdesetih let prejšnjega stoletja, vendar je države članice niso upoštevale in še pomembneje, Komisija je pri tem zamižala na eno oko," je poudaril Igor Šoltes (Verjamem/Zeleni).

Poenotenje davčne osnove tokrat še ni zajeto Tokratni sveženj sprememb se ne dotika poenotenja določb o davčni osnovi, bo pa, kot je pojasnila Tomčeva, Komisija pred poletjem predstavila akcijski načrt, ki se bo osredotočil na ukrepe za pravičnejšo in učinkovitejšo obdavčitev pravnih oseb na enotnem trgu, med drugim bodo predlagali tudi skupno konsolidirano osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb.

Težnje k poenotenju davčne politike

Čeprav je davčna politika v domeni držav članic, se pojavljajo poskusi poenotenja tudi na tem področju. Pri tem vprašanju se mnenja slovenskih poslancev v Evropskem parlamentu bolj razlikujejo.

"Določena stopnja harmonizacije je na mestu, vendar je pri tem treba upoštevati, da je zdrava konkurenca dobra tudi na področju davčnih sistemov. Tudi z davčno konkurenco države privabljajo podjetja, da poslujejo na njihovem ozemlju, kar seveda prinaša koristi njihovim proračunom," je dejala Tomčeva.

Franc Bogovič o podpori držav članic enotni davčni politiki ni prepričan: "Gre za močan poseg v suverenost. Tudi zato, ker države uporabljajo različne pristope glede davčnih režimov. Nekatere z višjimi obdavčitvami omogočajo boljši javni servis prebivalstvu in gospodarstvu ter so s tem konkurenčnejše, medtem ko nekatere z nizkimi davki merijo na nove naložbe in prepotrebna delovna mesta. Razlike v razvitosti med državami v EU so še vedno zelo velike in prav lahko bi se zgodilo, da katera oblika enotne davčne ureditve znotraj EU teh razvojnih razlik ne bi zmanjševala, ampak po možnosti celo povečala."

Tudi Igor Šoltes meni, da se mora davčna politika poenotiti. "To nikakor ne pomeni, da bodo imele vse države članice isto davčno osnovo, vendar bi bila v tem primeru poenotena pravila za izračun dejanske davčne obveznosti. Uvedba tega bi nedvoumno pomenila korak k večji preglednosti davčnih ureditev držav članic."

Milan Zver (SDS/ELS) take spremembe podpira: "Mislim, da gremo v pravo smer. Kot na nekaterih drugih področjih je pri davčnih vprašanjih potrebno 'več Evrope', je pa treba vedno spoštovati tudi specifike posameznih držav članic."

Šulinova mu pritrjuje: "V EU moramo izboljšati obdavčevanje podjetij, saj trenutna pravila ne zagotavljajo poštene tekme, še posebej ne med majhnimi in srednje velikimi podjetji in velikimi mednarodnimi podjetji."

"Evropska zveza mora še naprej zagotavljati boljše in bolj konkurenčno delovanje notranjega trga, ki nikakor še ni sklenjena realnost. Čeprav je davčna politika še vedno večinoma v pristojnosti držav članic, pozdravljam davčno konvergenco," je dejal Lojze Peterle (NSi/ELS).