Sreda, 27. 3. 2024, 19.41
7 mesecev, 4 tedne
Pogumna Slovenka na pomoč v Palestino: Sledila sem srcu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,86
Martina Lešnik je pomagala tudi v mobilni ambulanti.
Kmalu po eskalaciji nasilja med skrajnim palestinskim gibanjem Hamas in Izraelom se je 33-letna Martina Lešnik z Mute odločila, da za kratek čas zapusti Slovenijo in se odpravi na Bližnji vzhod, na Zahodni breg. V Hebronu se je pridružila nevladni organizaciji v sklopu volonterskega programa Excellence Center. Tam je poučevala, delala v begunskem taborišču, mobilni ambulanti in organizirala dobrodelno zbiranje prispevkov za pomoč prizadetim družinam. Pred kratkim se je srečno vrnila v Slovenijo in spregovorila tudi za medije.
Martina Lešnik je celotno pot na Zahodni breg organizirala v lastni režiji. Pomagali sta ji dekleti, ki sta že bili v Palestini. Ko je prispela, je nemudoma začela pomagati pomoči potrebnim. Delovala je v nevladni organizaciji v sklopu volonterskega programa Excellence Center v Hebronu, največjem mestu na Zahodnem bregu.
Poučevala je, delala v begunskem taborišču, mobilni ambulanti
Poučevala je angleški jezik in dekleta v starosti od 8 do 14 let izobraževala na področju pubertetniškega razvoja telesa, pozitivnega mentalnega zdravja ter ohranjanja zdravega načina življenja.
Lešnikova je v omenjenem centru poučevala angleški jezik, izobraževala dekleta v starosti od 8 do 14 let na področju pubertetniškega razvoja telesa, pozitivnega mentalnega zdravja ter ohranjanja zdravega načina življenja. Poleg tega je opravljala tudi prostovoljno delo v begunskem taborišču Al Fwwar, v mobilni ambulanti neprofitne nevladne organizacije Greenland Society for Health development na projektu Rozana.
Ta, kot je pojasnila Lešnikova, želi odpraviti primanjkljaje zdravstvene oskrbe za Palestince v sodelovanju z izraelskim zdravstvenim sistemom in pripravljenostjo njihovih zdravnikov za podporo svojih palestinskih kolegov, prizadeva pa si tudi za ustvarjanje pozitivnega dialoga ter negovanje empatije med Izraelci in Palestinci.
Hkrati je sodelovala tudi v projektih organizacije Women for women in s pomočjo dobrodelnih prispevkov pomagala okoliškim družinam za lažje prebijanje čez negotov dan.
Pri delu s Palestinci je, kot pravi, spoznala, da so topli, skrbni in sočutni ljudje, ki si zelo želijo miru.
Preden je odšla na misijo so ji številni svetovali, naj ne hodi po robu, a je , kot pravi, tudi to hojo na žalost izkusila. To se je zgodilo, ko se je peš vračala iz begunskega taborišča Al Fawwar, ki leži na območju varovanja okupacijskih sil Izraela. "Če bi naredila samo še en korak naprej, bi od izraelske vojske skozi srce dobila kroglo," pove.
Čuti se stiska, denarja ni
Hebron je razdeljen na dva dela. H1 je pod pod palestinsko civilno in varnostno oblastjo. H2 pa je pod Izraelskim vojaškim nadzorom. In tu je realnost še veliko težja, nadaljuje Lešnikova.
"Čuti se stiska, pritisk na prsih, strah, ker ljudje živijo v vsakodnevnem stiku z okupacijo. Zaradi vojne v Gazi ni turistov, kar pomeni, da ni denarja, ki bi ga turisti prinesli. Cene izdelkov so veliko višje. Odkar je vojna v Gazi, Izrael Palestini ne plačuje prispevkov za javni sektor, ki tako ne dobi plač. Ni denarja za šolstvo, izobraževanje, ki spada pod kategorijo javnega sektorja," pove.
Ob tem je navedla primer učitelja. Ti, kot je povedala, niti ne dobijo polne mesečne plače niti ne vedo, kdaj bodo plačani. To izjemno vpliva na njihovo vsakdanje življenje, saj ne morejo plačati najemnine, kupiti hrane ali se z avtobusom odpraviti v službo.
"Kot razumem, dobijo morda petino svoje mesečne plače, kar je veliko odstopanje od običajnega dohodka. Njihov življenjski standard je strmoglavil. Študente še naprej poučujejo prek spleta iz prijaznosti in spoštovanja do njih. Vse preprosto stoji. In ker je tudi tukaj vedno več napadov izraelskih sil, sta glavni težavi varnost in mentalno zdravje prebivalcev, saj je njihov živčni sistem v nenehnem stresnem odzivu beg ali boj," še pojasni Lešnikova.
Lešnikova: To ni bila niti misija niti projekt, sem le sledila srcu
Seveda se je na pogumno Korošico obrnilo veliko ljudi in jo vprašalo, kaj jo je gnalo na Bližnji vzhod v času, ko iz Gaze dnevno videvamo posnetke vojnih grozot. Tja je nista vodila misija ali projekt. Njen odhod je, kot pravi, "človeški odziv na stisko ljudi". "Sem le sledila srcu," doda Lešnikova, ki je "želela občutiti, od kod ljudje na okupiranem ozemlju črpajo moč in pogum ter od kod jim volja do življenja."
Pravi, da propaganda na obeh straneh deluje na najbolj ranljivem čustvu, strahu, ki zamegli pogled in zablokira srce. "Ampak sočutje in ljubezen imamo vsi v sebi, ne glede na kraj rojstva. In tvoja je izbira, ali se prepustiš strahu, ki ga ne moreš nadzorovati, ali pa stopiš iz območja udobja, stopiš korak nazaj, pogledaš širšo sliko dogajanja in jo poskušaš razumeti. Nihče si ne zasluži živeti človeka nevredno življenje," je prepričana Lešnikova.
Palestinci so topli in srčni ljudje, pravi Lešnikova in doda, da si želijo miru.
"Treba se je zavedati, da trpijo na obeh straneh"
Ob koncu je dodala, da se zaveda, da bi veliko ljudi želelo pomagati, a jim je to zaradi različnih razlogov fizično onemogočeno. Če želite pomagati, lahko delite Martinino zgodbo, ozaveščate o stanju na Zahodnem bregu in v Gazi, donirate sredstva za pomoč prebivalcem, predlaga Lešnikova.
Ob tem poziva, da se je pomembno zavedati, da ljudje trpijo na obeh straneh in da jih bo le stopanje po skupni poti medsebojnega spoštovanja ter sprejemanja pripeljalo do miru in varnosti za vse.
