Četrtek, 13. 6. 2024, 16.39
5 mesecev, 1 teden
Slovenija že pripravlja načrt za izvajanje migracijskega pakta EU
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,50
Slovenija bo morala sprejeti 126 oseb ali pa prispevati 2,8 milijona evrov, pri čemer bo lahko tudi kombinirala oba načina in operativno podporo.
Slovenija že pripravlja nacionalni načrt za izvajanje migracijskega pakta EU, je danes pojasnil vodja direktorata za migracije na notranjem ministrstvu Matej Torkar. Pričakuje, da bo načrt pripravljen do roka sredi decembra. Med ključnimi izzivi za Slovenijo je izpostavil potrebo po novem zakonodajnem okviru in vzpostavitev informacijskega sistema.
Vodja direktorata za migracije na notranjem ministrstvu Matej Torkar je v pogovoru za STA pozdravil skupni načrt za izvajanje nedavno sprejetega evropskega pakta o migracijah in azilu, ki ga je danes Evropska komisija predstavila notranjim ministrom držav članic, med katerimi je bil tudi slovenski minister Boštjan Poklukar.
"Evropska komisija v skupnem načrtu definira vse potrebne aktivnosti, ki jih bodo morale izvesti tako države članice kot tudi sama Komisija skupaj s svojimi agencijami, da zagotovimo implementacijo pakta v predvidenem roku, to je v naslednjih dveh letih," je povedal. Nova migracijska zakonodaja EU je namreč začela veljati v torek, uporabljati pa se bo začela poleti 2026.
Sledi ustanovitev delovne skupine
Slovenija bo skupni načrt po besedah generalnega direktorja direktorata za migracije uporabila kot podlago za pripravo nacionalnega izvedbenega načrta.
"Slovenija je pripravo nacionalnega načrta že začela. V ta namen je bila na ministrstvu za notranje zadeve ustanovljena delovna skupina, ki že pregleduje zakonodajne akte in identificira aktivnosti, ki bodo potrebne za implementacijo pakta na nacionalni ravni," je dejal. V naslednji fazi bo predvidoma ustanovljena še medresorska delovna skupina.
Pričakuje, da bo načrt pripravljen do 12. decembra letos, torej do roka, določenega v zakonodaji. Pri tem računa na podporo Evropske komisije, s predstavniki katere so že v stiku. Pričakuje, da bo Komisija pripravila usmeritve, kako razumeti posamezne instrumente iz zakonodajnega svežnja in kako jih enotno izvajati v državah članicah.
Največji izziv prenova slovenskega zakonodajnega okvira
Migracijsko zakonodajo EU namreč po novem sestavljajo uredbe in ne več direktive. To pomeni, da zakonodaja v vseh državah članicah velja neposredno in je ni treba prenašati v nacionalno zakonodajo.
Tako bo morala Slovenija po Torkarjevih navedbah najverjetneje popolnoma prenoviti zakonodajni okvir, kar je izpostavil tudi kot enega največjih izzivov pri implementaciji pakta.
Med temi je naštel še vzpostavitev povsem novega informacijskega sistema Eurodac, ki se precej razlikuje od tega, ki ga države članice trenutno uporabljajo.
Tretji izziv pa je vzpostavitev mehanizma, na podlagi katerega bodo določali, kako bo Slovenija sodelovala v solidarnostnih ukrepih v okviru migracijskega pakta.
T. i. obvezna solidarnost med državami članicami v primeru, ko se ena ali več njih znajde pod nesorazmernim pritiskom, je v središču nove migracijske zakonodaje EU. Države bodo lahko sprejele prosilce za azil iz prizadete članice, finančno prispevale v skupni sklad ali pa ponudile operativno podporo.
Slovenija bo morala sprejeti 126 oseb ali pa prispevati 2,8 milijona evrov, pri čemer bo lahko tudi kombinirala oba načina in operativno podporo. Mehanizem za določitev tega pa je treba še vzpostaviti.
