Slovenija se pri interesih najbolj zapleta s sosedami

Ob robu nasprotovanja Slovenije gradnji plinskega terminala v severnem Jadranu oziroma terminalu Žavlje se postavlja vprašanje, ali je naša država v mednarodnih odnosih sploh sposobna uveljavljati svoje nacionalne interese.

Zvezdne trenutke smo doživljali med letoma 2001 in 2008 Nekdanji minister za zunanje zadeve Dimitrij Rupel je prepričan, da je bila Slovenija pri obrambi svojih interesov v mednarodni politiki pogosto uspešna, zvezdne trenutke pa smo doživljali med letoma 2001 in 2008. Največji diplomatski uspehi so po njegovem mnenju osamosvojitev, odnosi z Nemčijo, Rusijo in ZDA ter vstop v EU in Nato.

Eden od diplomatskih mejnikov na poti približevanja Slovenije evrointegracijam je bil tako imenovani španski kompromis iz leta 1995. Zanj so nekateri trdili, da je za Slovenijo pomenil ne ravno poceni dogovor, ki je dopustil razprodajo naše zemlje tujcem. Ruplov diplomatski kolega, danes evroposlanec, Ivo Vajgl kompromisa sicer ne uvršča med diplomatske dosežke, a hkrati tudi ne med poraze, pravi, da je bil "še znosen". "Strah, da bodo tujci vse pokupili, je bil odveč, na koncu je trg sam uredil zadeve, naše nepremičnine pa so ostale dražje kot na primer v Benetkah," pravi Vajgl.

Notranje slabosti so nas stale del ugleda Danes poskuša Slovenija imeti vodilno vlogo na Balkanu, vendar gre za tvegano igro, saj nas ne sprejemajo več tako prisrčno kot nekoč, zaradi notranjih slabosti pa smo izgubili tudi del mednarodnega ugleda in avtoritete, je prepričan Rupel. "Pravzaprav smo zapravili kapital, ki smo si ga prislužili leta 2005 s predsedovanjem OVSE-ju in leta 2008 s predsedovanjem EU-ju," poudarja Rupel. Kot pravi, je bil zanj žalosten diplomatski trenutek propad sporazuma Drnovšek-Račan o meji s Hrvaško.

Z vzhodno sosedo smo se zapletli tudi pri odprtih vprašanjih glede meje in varčevalcev Ljubljanske banke, s Svetom Evrope glede izbrisanih in stanja v slovenskem pravosodju, z zahodno sosedo Italijo pa glede terminala v Žavljah, je naštel Rupel. Nedavno ravnanje naše vlade v zvezi z zadnjim je bilo po besedah Vajgla nesmiselno taktiziranje: "Rekli smo, da se bomo vzdržali, čeprav smo proti. Če si proti, moraš biti proti." Podobno kot Rupel tudi Vajgl omenja zaplete s Hrvaško, zlasti glede Ljubljanske banke in meje, teh zapletov pa, tako je prepričan, nismo znali najboljše reševati.

Pri zaščiti manjšine v Avstriji smo padli na izpitu "Zelo resno smo padli tudi na izpitu, ko je šlo za zaščito naše narodnostne manjšine v Avstriji. Sprejeli smo, da je omenjeno vprašanje zdaj urejeno v avstrijskem ustavnem zakonu, s tem pa smo se odrekli pravici in možnosti, da se kot država naslednica podpisnice ADP-ja sklicujemo na obveznosti, ki jih pogodba zajema," pravi evroposlanec, ki v nabor diplomatskih nespretnosti uvršča tudi reševanje vprašanja naše manjšine v Italiji.

V nasprotju s tistimi, ki menijo, da lahko med poraze svoje diplomacije uvrstimo tudi tekmo za sedež nestalne članice Varnostnega sveta ZN leta 2011, v kateri nas je premagal Azerbajdžan, Vajgl o kandidaturi meni, da ni bila smiselna: "Prvič smo imeli za to tehtne razloge, ker smo bili šele v fazi mednarodnega priznavanja in afirmacije. Drugič pa od članstva nismo mogli prav nič pričakovati, ker nimamo prave, profilirane zunanje politike."

V tihi diplomaciji več porazov kot uspehov Slovenija se sicer v zadnjih letih vse bolj zapira pred tujino, je prepričan Rupel. "Postali smo malomarni do srednjeevropskih držav, do Italije. Do ZDA pa smo bili, predvsem po letu 2008, celo zaničljivi. Poglejte, kako smo sprejemali ameriške vlagatelje, kot so Western Wireless in Harrah's. Podobno malomarni smo bili tudi pri naložbah od drugod. Ob tem je zame poudarjanje gospodarske diplomacije velika uganka," zatrjuje Rupel.

Tiha diplomacija nam je doslej prinesla več porazov kot uspehov, meni Vajgl, ki razloge za to pripisuje premajhni samozavesti in prepogostemu zanašanju na to, da nam bo težave pomagal rešiti nekdo tretji.

Hromi nas tudi strah Dejavnik, ki nam pri izražanju stališč v mednarodnem prostoru ni v prid, je po Vajglovih besedah tudi strah. "Bojim se, da je prisoten strah, da bomo zaradi tega, ker bomo izrazili mnenje, kaznovani. V zvezi z Žavljami sem nedavno tvitnil nemški pregovor, da je strah slab svetovalec. Živimo v strahu, da nas bodo Američani, Italijani in drugi, ki so veliki in močni, kaznovali," pravi Vajgl.