Danes minevajo štiri leta od vstopa Slovenije v EU, štiri leta kasneje pa kot prva med novinkami predseduje danes že 27-članski skupnosti.
Slovenija je v EU vstopila v družbi še devetih vzhodno- in srednjeevropskih držav. Pristopna pogajanja je začela februarja 1998 in jih zaključila s podpisom pristopne pogodbe 16. aprila 2003. Marca 2003 so Slovenci na referendumu izrazili skoraj konsenzualno - 90-odstotno podporo članstvu v EU, brez glasu proti je januarja 2004 zeleno luč prižgal še državni zbor. S tem je bila odprta pot za izpolnitev enega osrednjih ciljev države, zastavljenih ob osamosvojitvi leta 1991 - da prihodnost gradi v družbi demokratičnih evropskih držav.
16 mesecev od uvedbe evra
Slovenija je 1. januarja lani kot prva izmed držav, ki so v EU vstopile maja 2004, uvedla evro, konec lanskega leta pa je postala del schengenskega območja brez nadzora na notranjih mejah.
Slovenija je prva novinka, ki povezavi predseduje
V prvi polovici letošnjega leta pa Slovenija kot prva med državami, ki so v EU vstopile leta 2004, predseduje povezavi. Za prednostna področja svojega delovanja na tem položaju si je izbrala spremljanje procesa ratifikacije Lizbonske pogodbe, Zahodni Balkan, lizbonsko strategijo za večjo konkurenčnost EU, energetsko-podnebni sveženj in medkulturni dialog.
Janša: Dokazati želimo, da razširjena unija dobro deluje
Predsedujoči EU, premier Janez Janša, na spletni strani predsedstva poudarja, da je posebna želja Slovenije "dokazati, da razširjena unija po podpisu reformne pogodbe dobro deluje".
Deset let obveščanja Slovencev o EU
Maja letos mineva natanko deset let od začetka rednega programa informiranja javnosti o evropskih zadevah, ki ga izvaja urad slovenske vlade za komuniciranje. Obeležena bo tudi deseta obletnica evrofona, prve vladne brezplačne telefonske linije, prek katere imajo državljani možnost zastavljati vprašanja o evropskih zadevah.
Komunikacijski program je odigral pomembno vlogo pred referendumom o vključitvi v EU
Slovenske oblasti so s sistematičnim seznanjanjem javnosti o EU začele leta 1998. Prvotni komunikacijski program, ki je deloval kot sestavni del slovenske pridružitvene strategije, je po navedbah urada vlade za komuniciranje odigral pomembno vlogo predvsem pred referendumom o vključitvi Slovenije v EU marca 2003, na katerem so državljani z 89,64 odstotka podprli vključitev Slovenije v povezavo.
Janša: Slovenija je izkoristila EU, kolikor se je dalo
Pričakovanja Slovencev ob vstopu Slovenije v EU pred štirimi leti so se v veliki meri uresničila, je v sredo za TV Slovenija ocenil premier Janez Janša. "V teh štirih letih je Slovenija izkoristila EU toliko, kolikor se je dalo. Napredovali smo v območje evra, odpravili notranje meje oziroma vstopili v schengen, zdaj tudi vodimo Svet EU. Praktično bi težko dosegli več," je dejal premier.
Janša: Vedno traja, da se na neko novo okolje privadiš
Po drugi strani pa je po njegovem mnenju drugo vprašanje, ali je Slovenija vstop v EU dovolj izkoristila v razvojnem smislu. "Ponekod smo ga, ponekod ne - vendar pa vedno traja, da se na neko novo okolje privadiš in da si sposoben vse možnosti, ki ti jih novo okolje ponuja, izkoristiti. Zagotovo pa smo postavili temelje za to. Nenazadnje z uspešnimi pogajanji za tekočo finančno perspektivo, kjer si je Slovenija zagotovila štirikrat več sredstev iz evropskih skladov, kot pa jih je imela prej," je poudaril premier.
Janša: Delež tistih, ki živijo pod pragom revščine, se zmanjšuje
Kljub temu se premier zaveda, da kljub visoki gospodarski rasti, ki jo je Slovenija beležila v minulih štirih letih, ne živijo vsi Slovenci bolje in da so mnogi tudi pod pragom revščine. "To nam ni v čast. Nobeni državi ni v čast, da obstaja določen del državljanov, ki ne morejo poskrbeti sami zase, tudi če to želijo in so sposobni. Vendar je dobra plat te zgodbe v dejstvu, da se ta delež zmanjšuje," je dejal Janša.
"V razslojenosti se Slovenija lahko primerja s Švedsko"
"V EU, primerjalno gledano, je Slovenija toliko razslojena kot Švedska, ki ima za sabo 200 let kontinuiranega razvoja brez vojn, z nekim normalnim tempom. Odstotek ljudi, ki živijo pod pragom revščine, na Švedskem je enak kot v Sloveniji. V EU smo nekje na tretjem mestu. Vendar pa je številka v absolutnem smislu še vedno velika - preko 200 tisoč ljudi," je še dejal. Kot je poudaril, je eden ključnih ciljev v naslednjih letih, da se ta številka bistveno zniža.
2
