Petek, 12. 3. 2021, 15.18
3 leta, 7 mesecev
Slovenija ne bo prekinila cepljenja s cepivom podjetja AstraZeneca
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,57
17
Člani posvetovalne skupine za cepljenje pri NIJZ menijo, da za zdaj ni razlogov za prekinitev cepljenja s katerimkoli cepivom proti novemu koronavirusu. Trenutna opazovanja kažejo, da cepivo ne povzroča krvnih strdkov, če pa jih, je to res izjemno redko, so zapisali. Po njihovem mnenju koristi cepiva še vedno prevladajo nad tveganji. Blagi stranski učinki po cepljenju so do neke mere zaželeni, saj kažejo na odziv na cepivo, si pa želimo čim manjše, da ne pride do strahu med prebivalstvom, pa je danes dejal minister za zdravje Janez Poklukar. Ob tem je poudaril, da po mnenju stroke ni nobenih zadržkov, da ne bi nadaljevali s strategijo cepljenja, tudi z uporabo cepiva AstraZenece.
Nekaj držav EU je namreč iz previdnostnih razlogov začasno ustavilo cepljenje s cepivom AstraZenece po tistem, ko so se pri nekaterih ljudeh po cepljenju pojavile bolezenske težave, povezane z nastajanjem krvnih strdkov. Najprej so začasno ustavili cepljenje z določeno serijo cepiva AstraZenece v Avstriji, razlog sta bila smrt 49-letne medicinske sestre in razvoj pljučne embolije pri 35-letnici po cepljenju s tem cepivom, poroča STA.
Smrt medicinske sestre v Avstriji ni povezana s cepljenjem
Evropska agencija za zdravila (Ema) je sporočila, da glede na preliminarno preiskavo smrt medicinske sestre v Avstriji ni povezana s cepljenjem. Do 10. marca letos so sicer zabeležili 30 primerov težav zaradi krvnih strdkov pri skoraj petih milijonih ljudi, cepljenih v EU. Dozdajšnji podatki kažejo, da število težav zaradi krvnih strdkov po cepljenju ne presega pričakovane pogostnosti teh težav pri necepljeni populaciji, navaja STA.
Pogostnost težav zaradi krvnih strdkov močno odvisna od starosti
Kot navaja posvetovalna skupina v mnenju, ki so ga objavili na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), je pogostnost težav zaradi krvnih strdkov močno odvisna od starosti, pričakovana mesečna pojavnost je pri starejših od 80 let 1.097 primerov na milijon ljudi in nato pada s starostjo. Pogostost v splošni populaciji je od 100 do 200 primerov na milijon ljudi. Znano pa je, da se težave zaradi krvnih strdkov pogosto pojavljajo tudi pri prebolevanju covid-19, še piše STA.
Takšnih težav v Sloveniji pri cepivu AstraZenece niso zaznali
Kot so dodali, v Sloveniji za zdaj niso zaznali težav zaradi krvnih strdkov po cepljenju s cepivom AstraZenece. Do 7. marca so s tem cepivom izvedli najmanj 23.734 cepljenj. Zabeležili pa so štiri takšne dogodke po cepljenju s Pfizerjevim cepivom, s katerim so do 7. marca izvedli najmanj 174.490 cepljenj, navajajo na spletni strani NIJZ.
Na NIJZ spremljajo izvajanje cepljenja proti novemu koronavirusu na podlagi podatkov o opravljenih cepljenjih, ki jih izvajalci cepljenja posredujejo v Elektronski register cepljenih oseb in neželenih učinkov po cepljenju. Redno so tudi obveščeni o vseh poročanih domnevnih neželenih učinkih cepiv, ki jih prejmejo neposredno Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke in imetniki dovoljenj za promet s cepivi.
Ob tem opozarjajo, da so lahko neželeni dogodki, ki sledijo cepljenju, vzročno povezani s cepljenjem, lahko pa gre tudi zgolj za časovno povezavo s cepljenjem, kar pomeni, da določen neželeni dogodek s cepljenjem ni vzročno povezan in bi se zgodil tudi, če oseba ne bi bila cepljena.
"O 'pravih' neželenih učinkih lahko govorimo le takrat, kadar lahko določimo vzročno povezanost med neželenim dogodkom in cepljenjem ali cepivom, ali pri posamezniku (z objektivno diagnostično metodo) ali pa na ravni populacije s kakovostnimi epidemiološkimi raziskavami," so poudarili na NIJZ, še piše STA.
"Blagi stranski učinki do neke mere zaželeni, saj kažejo na odziv na cepljenje"
Blagi stranski učinki po cepljenju so do neke mere zaželeni, saj kažejo na odziv na cepivo, si pa želimo čim manjše, da ne pride do strahu med prebivalstvom, je danes dejal minister za zdravje Janez Poklukar. Ob tem je poudaril, da po mnenju stroke ni nobenih zadržkov, da ne bi nadaljevali s strategijo cepljenja, tudi z uporabo cepiva AstraZenece.
Kot je dejal Poklukar v današnji izjavi za medije, za zdaj nihče na razpolaga s poročili Evropske agencije za zdravila (Ema) ali proizvajalcem cepiva AstraZenece, da bi zaznali takšne stranske učinke cepiva, zaradi katerih bi morali prekiniti cepljenje z AstraZeneco v Sloveniji. Prav tako serije cepiva AstraZenece, ki je bila v Avstriji, v Sloveniji ni.
Da ni razlogov za prekinitev cepljenja s cepivom AstraZenece, je danes sporočila tudi posvetovalna skupina za cepljenje pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
"Dogodki, ki so opisani v tujini, so dogodki, ki so v registru Eme opisani s podobno verjetnostjo, kot se sicer dogajajo splošno v populaciji. To je neka podlaga, da lahko verjamemo, da gre za naključja, ki jih je pa seveda treba preveriti. Če bi se izkazalo, da je bil razlog v cepivu, sledi ustrezen ukrep," je zatrdil.
Kot je dejal glede stranskih učinkov po cepljenju nekaterih zaposlenih v šolstvu, je dejstvo, da nezaželeni učinki po cepljenju so. Te so zaznali tudi po cepljenju zaposlenih v zdravstvu in pri starejših. "Toda to so pričakovani stranski učinki cepljenja. Praviloma vsa simptomatika izzveni v nekaj dneh," je navedel.
"Blagi stranski učinki so do neke mere celo zaželeni, kajti kažejo na ustrezen odziv na cepivo. Seveda si želimo čim manjši stranski učinek, da ne pride do strahu med prebivalstvom, da je s cepivom karkoli narobe," je še poudaril Poklukar.
Ob tem je dodal, da ni dramatičnih razlik o poročanih neželenih učinkih različnih proizvajalcev cepiv.
Ko se Poklukarju izteče obdobje po prebolevnosti, se bo tudi samo cepil s cepivom AstraZenece, je napovedal v četrtkovi večerni oddaji 24 ur na POP TV.
Sicer pa je, kot pravi Poklukar, poleg testiranja, cepljenja in spoštovanja osnovnih zaščitnih ukrepov, za obvladovanje epidemije ključna samoizolacija oz. karantena. Zato je po njegovem mnenju na tem področju treba dvigniti raven spremljanja državljanov.
Kot je pojasnil, vladni predlog novele zakona o nalezljivih boleznih, ki ponovno uvaja nadzor nad izvajanjem karantene na domu, inšpektoratu prinaša možnost presojanja pravilnosti izvajanja tega ukrepa, ne pomeni pa bistveno večje obremenitve epidemiologov.
Na vprašanje, ali v prihodnje morda načrtujejo kadrovske okrepitve na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in zdravstvenem inšpektoratu, je Poklukar odvrnil, da je leto življenja z epidemijo covida-19 pokazalo, da je skoraj nemogoče imeti dovolj kadra, s katerim bi lahko obvladovali vsak stik. Ob tem je poudaril cilj opolnomočenja prebivalcev, da bodo lahko samo upravljali epidemijo na varen način, epidemiološka služba pa je tista, ki pomaga usmerjati epidemijo.
Minister tudi računa, da bodo v naslednjem tednu že imeli ustrezno novelirane cene bolnišnične obravnave covidnih bolnikov, ki jih nameravajo vključiti tudi v letošnji splošni dogovor v zdravstvu. Nekateri izvajalci zdravstvene dejavnosti bodo še dopolnili podatke, nato pa po Poklukarjevih napovedih sledi usklajevanje cen z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije. (STA)
Večino neželenih učinkov odkrijejo že med izvajanjem študije
Večino vzročnih povezav, ki zadevajo splošno populacijo, raziskovalci odkrijejo že med izvajanjem kliničnih študij, medtem ko se povezave, ki zadevajo manjše dele populacije z določenimi bolezenskimi stanji ali genetskimi posebnostmi, izkažejo šele pri množični uporabi cepiv. Zato je treba neželene učinke po uporabi novih cepiv zelo skrbno spremljati in vsako poročilo natančno preučiti, so dodali po pisanju STA.
Ema za uvrstitev hude alergijske reakcije med stranske učinke
Hudo alergijsko reakcijo oziroma anafilaksijo je treba dodati k mogočim stranskim učinkom cepiva proti novemu koronavirusu britansko-švedskega podjetja AstraZeneca, je danes sporočila Evropska agencija za zdravila (Ema). To so priporočili, potem ko so ugotovili verjetno povezavo hude alergijske reakcije in cepiva v več primerih v Združenem kraljestvu.
Ema "priporoča posodobitev informacij o proizvodu s tem, da se doda anafilaksijo in preobčutljivost (alergijski reakciji) kot stranska učinka", so zapisali v poročilu o zasedanju odbora, ki ocenjuje tveganje zdravil. "Posodobitev temelji na pregledu 41 poročil o morebitni anafilaksiji med okoli petimi milijoni cepljenj v Združenem kraljestvu," so dodali. "Po podrobnem pregledu podatkov je odbor ugotovil, da je povezava verjetna vsaj v nekaterih od teh primerov," so še zapisali.
Anafilaksija oziroma huda alergijska reakcija je sicer znan stranski učinek pri cepivih. V informaciji o proizvodu za AstraZenecino cepivo tako že zdaj piše, da je treba ljudi za primer hude alergijske reakcije po cepljenju opazovati najmanj 15 minut. Ljudje, pri katerih se takšna reakcija pojavi po prvem odmerku, ne smejo prejeti drugega. Ta nasvet velja tudi za vsa druga cepiva, ki so že odobrena v EU, so še navedli na Emi. Posodobljena informacija o cepivu AstraZenece tako ne zahteva nobenih sprememb pri cepljenju ljudi. (STA)
Preberite še:
17