Slovenija največje morišče po 2. svetovni vojni

V Haagu je v ponedeljek potekalo peto srečanje evropske mreže kontaktnih točk o osebah, odgovornih za genocid, zločine proti človečnosti in vojne zločine, ki sta se ga je iz Slovenije udeležila Jože Dežman in vodja policijske akcije Sprava Peter Jamnik. Na konferenci sta predstavila besedilo z naslovom Dokazovanje nezastarljivih kaznivih dejanj, storjenih po drugi svetovni vojni na območju Slovenije. Ob tem je Dežman dejal, da je bilo pobijanje civilistov in vojnih ujetnikov po drugi svetovni vojni največji pomor vseh časov v slovenskem prostoru v miru.

Spomladi leta 1945 pobitih več kot 100.000 oseb

Kot je dejal, je bilo v Sloveniji spomladi leta 1945 po dosedanjih spoznanjih pobitih več kot 100.000 oseb, kar pomeni, da je bila Slovenija največje morišče po drugi svetovni vojni v Evropi. "Po kratkem času trajanja, številu žrtev, načinu izvedbe in množičnosti gre za pojav, ki ga lahko primerjamo z največjimi zločini tako komunizma kot nacionalsocializma," je dejal.

Danes raziskanih okoli 600 grobišč Procesa sprave in iskanja resnice sta se po njegovih besedah v Sloveniji začela v osemdesetih letih 20. stoletja. Nadaljevala sta se po osamosvojitvi Slovenije leta 1991, ko so parlamentarne in vladne komisije začele raziskovati in urejati grobišča. Leta 2002 se je začela tudi sistematična topografska raziskava, na podlagi katere je danes topografsko raziskanih okoli 600 grobišč.

Delovna skupina Sprava

Pavel Jamnik je na srečanju predstavil posebno delovno skupino z imenom Sprava, ki deluje od leta 2001. Kot je dejal, so za policijo in tožilstvu pri dokazovanju tovrstnih dejanj pomembna tri vprašanja: ali je storilce mogoče izslediti, ali je za storilce teh pobojev še moč najti dovolj kazenskopravnih dokazov in ali je žrtve mogoče identificirati.

Odgovorni za poboj Prav tako se po Jamnikovih besedah pojavljajo težave, ko že odkrijejo osebo, ki bi bila lahko odgovorna za poboj. "Takrat se pojavi nov sklop objektivnih težav, t. j. da je oseba, ki bi bila lahko za to odgovorna, danes že mrtva ali zanjo ni mogoče dokazati poveljniške funkcije v kritičnem časovnem obdobju. Dogaja se tudi, da se oseba, ki je bila aretirana, ni nikoli več vrnila domov, pri čemer se ne ve, kje je grob," je dejal.

Policija opravila več tisoč razgovorov Policija je do zdaj v okviru preiskav opravila več tisoč razgovorov, 12 ekshumacij grobišč in podala dve kazenski ovadbi zoper znane storilce, vendar je bila v nadaljevanju zahteva tožilstva za uvedbo preiskave v obeh primerih zavrnjena.