Slovenci med prvimi v svetu postavili smernice zdravljenja hepatitisa C

Tako je na današnji novinarski konferenci ob predstavitvi slovenskih uspehov na področju preprečevanja in zdravljenja hepatitisa C poudarila vodja centrov za virusne hepatitise na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani Mojca Matičič in dodala, da je bilo le šest odstotkov takšnih, ki niso uspeli zdržati takšnega zdravljenja. Ob tem je izpostavila, da gre za rezultate, ki so jih danes prvič predstavili na evropski konferenci, ki tokrat med drugim tudi zaradi omenjenih uspehov poteka v Ljubljani. Naslov konference, ki jo pod okriljem evropske komisije organizira združenje Correlation Network, je Izboljšanje zdravja in blagostanja obrobnih ranljivih skupin prebivalcev, to je mladih s tveganim vedenjem, kot so na primer moški, ki imajo odnose z moškimi, ali intravenski uživalci drog.

Bistvo tega modela je ustanovitev posebne ekspertno interdisciplinarne skupine "Na tej konferenci smo torej predstavili slovenski model obravnave intravenskih uživalcev drog, okuženih s hepatitisom C. Bistvo tega modela je, da smo v Sloveniji že v samem začetku, to je leta 1997, ustanovili posebno ekspertno interdisciplinarno skupino, ki je naredila smernice celotnega obvladovanja te okužbe, vključno s preprečevanjem in zdravljenjem okužbe pri odvisnikih. Ker redno spremljamo zdravljenje teh bolnikov, smo že zelo kmalu ugotovili, da odvisnike lahko zdravimo ravno tako dobro kot vse druge bolnike s hepatitisom C, če imamo seveda pravilen pristop," pove Matičičeva.

Ker sredi tega desetletja ni bilo nobenih mednarodnih priporočil, kako to področje urediti, so strokovnjaki leta 2007 izdelali nacionalne smernice zdravljenja hepatitisa C pri odvisnikih in to so ene prvih smernic v svetu, ki služijo številnim, po besedah Matičičeve že kar 25 državam sveta. Kot izpostavlja, je bistvo smernic v tem, da so mrežo centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog povezali s petimi centri za zdravljenje virusnega hepatitisa v Sloveniji. Slednji pa so Klinika za infekcijske bolezni v Ljubljani in bolnišnice v Celju, Mariboru, Murski Soboti in Novem mestu. "Strokovnjaki smo se povezali v čvrsto mrežo in izdelali smernice, kdo kaj naredi."

Med slovenskimi uporabniki drog je okuženost glede na druge evropske države nizka "Če pogledamo številne študije, ki so bile narejene med uporabniki drog po številnih državah Evrope, je med njimi bolnikov s hepatitisom C nad 40 odstotkov, v nekaterih pa celo nad 60 odstotkov, torej predstavljajo odvisniki od drog zelo resen problem," je povedala ena od udeleženk kongresa iz Evropskega centra za nadzor drog in odvisnosti od drog Dagmar Hendrich. Matičičeva pa je ob tem poudarila, da je med slovenskimi uporabniki drog okuženost v primerjavi z ostalimi evropskimi državami nizka, česar rezultat so tudi njeni preventivni programi. Podatki slovenskih centrov za zdravljenje odvisnosti iz leta 2006 kažejo, da je bilo približno 20 odstotkov uporabnikov drog okuženih z virusom hepatitis C.

Nekdanja bolnica izpostavila stigmatiziranost Nekdanja bolnica in zdaj vodja nevladne organizacije Stigma Eli Zamernik je ob tej priložnosti izpostavila zlasti izredno stigmatizacijo bolnikov, ker gre v veliki meri za bolezen odvisnikov, vendar ne le njih, to bolezen lahko med drugim dobiš tudi na primer s transfuzijo. Povedala je, da so jo kot odvisnico testirali leta 1995 v metadonskem centru, ko je ugotovila, da je pozitivna. Dve leti pozneje se je počutila zelo slabo in znašla se je na kliniki za infekcijske bolezni pri dr. Matičičevi, vendar pa so ji takrat odklonili zdravljenje, ker odvisnikov, kar takrat ni bila več, ne zdravijo: "Tako sem se morala izpostaviti v medijih in si tudi s pomočjo dr. Matičičeve izboriti zdravljenje. In ravno zato, ker sem videla, kakšna je na tem področju situacija, sem začela pomagati vsem potencialnim odvisnikom, ki bi želeli skozi takšno zdravljenje."

Nizka ozaveščenost Ljudje po njenih besedah malo vedo o tej bolezni in številni še vedno mislijo, da se prenaša po zraku. "Med drugim imam kot vodja Stigme tudi predavanja v zaporih in ugotovila sem, da se bojijo biti z nekom, ki ima hepatitis C v isti sobi ali pa si z njim deliti kopalnico. Drug problem pa je ozaveščenost zdravstvenih delavcev, ki se ne ukvarjajo z zdravljenjem te bolezni. Recimo, zobozdravniki odklanjajo bolnike s hepatitisom C. Jaz sem na primer 11. leto pozdravljena in sem morala na neko preiskavo, in ko je zdravnik ugotovil, da sem se zdravila za hepatitisom C, mi je rekel, da bom morala biti zadnja na vrsti, čeprav sem mu povedala, da sem ozdravljena. Prav tako sem ga vprašala, kako pravzaprav ve, da nekaj ljudi pred mano ni okuženih s hepatitisom C ali pa še s čim drugim. Isto velja pri zobozdravnikih."

Kot je poudarila, je njeno zdravljenje potekalo leto dni in je bilo zelo težko, ker ima, kot pravi, veliko stranskih učinkov, tako fizičnih kot tudi psihičnih. "Neprenehoma se počutiš, kot bi imel gripo, hujšaš, imaš težave s kožo, prihaja lahko do hudih depresij, razdražljivosti. Človek se tako spremeni, da ne prepozna samega sebe. Seveda pa naj poudarim, da so izkušnje zdravljenja zelo individualne." Ob koncu je še dejala, da si zelo želijo varne sobe za injiciranje. Med odvisniki namreč opažamo veliko brezdomcev, kar pomeni uživanje drog na nevaren način in bi bile zato takšne sobe nujno potrebne.