Torek, 26. 11. 2024, 19.17
4 ure, 27 minut
SKS: Najnovejša raziskava kaže na upad bralne pismenosti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,02
Med vprašanimi jih tiskane in elektronske knjige kupuje 53 odstotkov. Največ kupcev je starih med 25 in 34 let, najmanj pa med starejšimi od 50 let. Do najočitnejše spremembe je prišlo v skupini mladih do 24 let, od katerih jih 63 odstotkov kupuje knjige. Pred petimi leti je knjige v tej skupini kupovala manj kot polovica.
V okviru 40. Slovenskega knjižnega sejma so danes predstavili sedmo edicijo raziskave o bralni pismenosti, založništvu in nakupovanju knjig Knjiga in bralci, ki jo redno izvajajo od leta 1973. Med drugim so opazni trend padanja števila prebranih knjig, porast branja knjig v angleščini in naraščanje sredstev knjižnicam.
V več kot pol stoletja dolgem ugotavljanju slovenskih bralnih navad je nebralcev povprečno 43 odstotkov vprašanih. Letošnji rezultat je v okviru dolgoletnega trenda nekoliko boljši, saj je delež tistih, ki v zadnjem letu niso prebrali niti ene knjige, nepovezane s službenimi ali šolskimi obveznostmi, 42 odstotkov.
Razlog za nebranje je predvsem pomanjkanje časa, volje in interesa, medtem pa redni bralci branje dojemajo kot vseživljenjsko izobraževanje, je razvidno iz raziskave. Povečuje se tudi trend branja v angleškem jeziku, priljubljene so predvsem zvočne in e-knjige. Med mladimi do 24. leta jih 76 odstotkov bere v angleščini.
Branje za mnoge prehud intelektualni napor
Strokovnjak za založništvo Miha Kovač je v nedavni izjavi za STA povedal, da je upad bralne pismenosti povezan s spremembami vrednot v družbi. "Tudi šolski sistem je naravnan tako, da je vse predstavljeno lahkotno, igrivo in zabavno, življenje pa je sestavljeno tudi iz reči, za katere je potreben intelektualni napor, ki ga vadimo ravno skozi branje," je pojasnil.
Samo Rugelj je danes povedal, da branje preprostih žanrskih ali angleških vsebin ne koristi zvišanju bralne pismenosti in širjenju besednega zaklada v slovenščini. "Če želimo ohraniti slovensko krajino, moramo slovensko knjigo vzpostaviti kot vrednoto, izražanje v slovenščini pa kot človeško vrednost," je menil.
Edini segment bralcev knjig v slovenščini, katerega delež se je povečal, so tisti, ki so v zadnjem letu prebrali eno, dve ali tri knjige. Delež rednih bralcev, ki letno preberejo več kot deset knjig v slovenščini, pa se je v zadnjih desetih letih zmanjšal na 13 odstotkov.
Povprečje je osem knjig letno na bralca
Povprečno število prebranih knjig v slovenskem jeziku v preteklem letu znaša osem knjig na bralca oziroma manj kot pet knjig na prebivalca, kar predstavlja okoli tri knjige na bralca ali 1,5 knjige na prebivalca manj kot pred desetimi leti, je danes pojasnil mladi raziskovalec Jaka Gerčar.
Strokovnjak za založništvo Miha Kovač je dejal, da je upad bralne pismenosti povezan s spremembami vrednot v družbi. "Tudi šolski sistem je naravnan tako, da je vse predstavljeno lahkotno, igrivo in zabavno, življenje pa je sestavljeno tudi iz reči, za katere je potreben intelektualni napor, ki ga vadimo ravno skozi branje," je pojasnil.
Med vprašanimi jih tiskane in elektronske knjige kupuje 53 odstotkov. Največ kupcev je starih med 25 in 34 let, najmanj pa med starejšimi od 50 let. Do najočitnejše spremembe je prišlo v skupini mladih do 24 let, od katerih jih 63 odstotkov kupuje knjige. Pred petimi leti je knjige v tej skupini kupovala manj kot polovica.
Založbam vse manj denarja
Poleg bralnim navadam so se raziskovalci med drugim posvetili tudi javnemu in zasebnemu založništvu. Za razliko od povečanja javnih sredstev knjižnicam in večjemu število knjižničarjev sredstva za slovenske založbe padajo.
Pisatelj Andrej Blatnik je izpostavil pojav žanrskih knjig na vrhu lestvice najbolj branih knjig, založnik in pisatelj Samo Rugelj pa prednosti pandemije covid-19 in z njo povezanih bonov za kulturo, vzpon distributerskih založnikov in skrb nad odhajajočim kadrom. Menil je, da knjižno-založniška panoga ni več zanimiva za vlagatelje in podjetnike.
Raziskavo, ki jo je financirala Javna agencija za knjigo RS, so izvedli na reprezentativnem vzorcu 1.011 prebivalcev Slovenije, starih med 18 in 75 let.
Pod okriljem Mladinske knjige je na Pogovorni postaji Slovenskega knjižnega sejma (SKS) potekal pogovor o prihodnosti zvočnih knjig. Sodelujoči so povedali, da slovenski trg na tem področju zaostaja za globalnim, videti pa je trend naraščanja uporabnikov zvočne knjige. V desetih letih naj bi njihov delež presegel 20 odstotkov v knjižni panogi.
Kot je na pogovoru, ki ga je moderiral Igor Harb, povedal Marjan Povše iz podjetja Audibook, beležijo konstantno rast, ki pa niha glede na zunanje dejavnosti. Trenutno se je rast nekoliko upočasnila zaradi ukinjenih subvencij s strani Javne agencije za knjigo RS.
Udeleženci pogovora so med drugim povedali, da naj bi bilo lani okoli 150 tisoč uporabnikov zvočnih knjig, število raste, vendar točnih podatkov nimajo, ker na slovenskem trgu le dve večji založbi ponujata zvočnice. Za dober oziroma finančno vzdržen način se je izkazal naročniški sistem, saj je posamična prodaja zvočnih knjig izjemno nizka. Menijo, da je vlaganje v zvočno knjigo investicija za prihodnost, kar pa je produkcijsko drago, saj so stroški zanjo precej višji od drugih formatov.
Na Radiu Slovenija – Ars imajo posebne oddaje, v katerih berejo določene knjige, ki potem izidejo kot zvočne knjige pri ZKP. Na leto nastane od pet do šest knjig.
Čeprav je pri nas malo raziskav, naj bi veliko posameznikov zvočne knjige poslušalo med vožnjami, bodisi v avtomobilu bodisi na avtobusu in vlaku, čeprav tuje raziskave za zrele trge kažejo, da naj bi večina zvočne knjige poslušala doma, je povedala Tihana Kurtin Jeraj iz Mladinske knjige Plus. Marko Hercog iz Beletrine pa je dodal še tretjo skupino uporabnikov, ki zvočne knjige uporabljajo kot beli šum oziroma za zvočno kuliso.
