Ponedeljek, 26. 3. 2012, 15.08
8 let, 8 mesecev
Sindikat policistov Slovenije: Oblastniki, ne kličite policistov, ko bodo nemiri
Prepričani so, da dokument, ki naj bi uravnotežil javne finance, drastično posega v pravice zaposlenih. "Čeprav naj bi šlo za izhodišča, nekatere postavke kažejo na popolno nerazumevanje dejanskega stanja in položaja zaposlenih," pravijo v SPS, kjer se sicer zavedajo krize in pomena varčevanja, zato so tudi sami pripravili nekaj pobud, s katerimi bi lahko prihranili v proračunu policije in širše, nikakor pa ne podpirajo napovedanih ukrepov.
Ti zadevajo znižanja plač v javnem sektorju, vključno s plačami funkcionarjev, za 15 odstotkov do konca leta z možnostjo hitrejše odprave nesorazmerij. Napovedana sta neizplačilo regresa za leto 2012 in polovično izplačilo v letu 2013, pri prevozu na delo bi se namesto javnega prevoza povrnilo štiri odstotke cene goriva za kilometer, znižal bi se regres za prehrano in druge prejemke, varčevalni ukrepi pa posegajo tudi v cene goriva na službenih poteh (znižanje za 15 odstotkov) in v znižanje dnevnic za 20 odstotkov.
"Vlada napoveduje socialni dialog s sindikati. Ta dialog očitno potrebuje, da navzven opraviči svoje načrte in zgolj prikaže, da se je socialni dialog zgodil. Za socialne partnerje ta dialog ne bi smel biti zgolj nujna formalnost, temveč bi se morali osredotočiti na vsebino pogovora in spoštovanje dogovorjenega. V primeru izsiljevanja enostranskih potez v škodo zaposlenih ter kršitev zakonov in kolektivnih pogodb se bo SPS ostro odzval," napovedujejo.
Po njihovem mnenju je vlada s tem, ko posega v pravice zaposlenih, upokojencev, nosečnic, vojnih veteranov in, mladih, pokazala, da ne razume temeljne ustavne določbe, da je Slovenija pravna in socialna država.
Ob tem se sprašuje, zakaj so tarča reševanja recesije "samo javni uslužbenci z najnižjimi dohodki", zanima pa ga tudi, ali so na vladi kdaj izračunali, koliko bi prihranili, če bi vsem, "ki se napajajo iz državnega proračuna", plačale znižali za toliko, da nobena ne bi presegala plače predsednika vlade.
Uroševič tako predlaga, da se najprej "drastično" zniža plače "največjih zaslužkarjev v javni upravi" in pa funkcionarjev, ki posledic recesije pri plačah od pet do deset tisoč evrov po Uroševičevih besedah še niso občutili. Tako ne bi bilo več potrebno jemati navadnim javnim uslužbencem, ki so že tako na robu preživetja, pravi predsednik PSS.
Ob tem Uroševič predlaga, da se od tistih, "ki so obogateli brez pravnega temelja", zahteva vračilo te "neupravičene obogatitve". Tukaj treba tudi poiskati odgovorne in zoper njih ukrepati, še nadaljuje Uroševič, ki kot odgovorne za takšno dogajanje omenja tajkune in odgovorne v banki NLB.
Predsednik PSS je ob tem navedel primer, v katerem gre po njegovem mnenju za izčrpavanje proračunskih sredstev prek off-shore družbe iz Cipra. Omenil je primer družb Aktiva upravljanje in Aktiva čiščenje, ki od leta 2009 svoje storitve nudita različnim javnim ustanovam, doslej pa sta za svoje storitve iz proračuna prijeli 32 milijonov evrov.
Ustanoviteljica obeh družb je Aktiva Skupina, ustanoviteljica tega podjetja pa Activa Innovations Group Limited s sedežem na Cipru. Kot je opozoril Uroševič, sta bili podjetji plačani za dejavnost, za katero so v javnem sektorju že zaposleni uslužbenci, v policiji pa da je vlada tudi kuharice premeščala na delovna mesta čistilk. "Dokler bo država dopuščala tudi na ropanje proračunskih sredstev pred off-shore družb, ne pristajamo na nobene varčevalne ukrepe, je tako poudaril Uroševič.