Senat Univerze v Ljubljani brez odločitve o doktorski šoli

Za rektorico Andrejo Kocijančič gre pri podpori šoli za vprašanje večje kakovosti doktorskih programov, več članov senata pa je opozorilo na pomanjkanje vsebinske razprave. Sklep, naj statutarna komisija pripravi predlog za umestitev doktorske šole v statut univerze, po skoraj dveurni razpravi ni dobil potrebne podpore. Tako ostaja vprašanje načina organiziranja doktorskega študija v okviru UL odprto. Sledijo evropskim trendom Predstojnica doktorske šole Katja Breskvar je pojasnila, da z omenjenim projektom sledijo evropskim trendom. Cilji uvedbe šole kot organizacijske oblike tretje stopnje bolonjskega študija je doseči večjo interdisciplinarnost in povezanost študijskih programov. Po mnenju Breskvarjeve bi preko šole tudi delovali bolj enotno pri predstavljanju UL v tujini. Breskvarjeva je med razpravo večkrat ponovila, da bo uvedba doktorske šole kot oblike organizacije doktorskega študija še vedno dopuščala druge načine oblikovanja doktorskih programov, na primer znotraj samih fakultet.

Namen šole je spodbujanje kakovosti

Po besedah rektorice Kocijančičeve je namen šole spodbujanje kakovosti, saj po njeno nima smisla imeti množice doktorskih programov kot do zdaj, pač pa bi bilo bolj smiselno pripraviti manjše število, mogoče do deset visokokakovostnih programov.

Ali gre pri doktorski šoli res za racionalizacijo organizacije doktorskega študija ali za njegovo komplikacijo? Predstavnik Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Stane Pejovnik je opozoril na dosedanje pomanjkanje vsebinske razprave o tej temi v okviru senata. Predstavnik Pravne fakultete Janez Kranjc pa se je vprašal, ali gre pri doktorski šoli res za racionalizacijo organizacije doktorskega študija ali za njegovo komplikacijo. Predstavnik Fakultete za matematiko in fiziko Alojz Kodre je menil, da je izraz 'šola' zavajajoč, in je predlagal ime 'doktorska pisarna'.

"Na UL smo veliko naredili za povečanje učinkovitosti Na začetku seje je rektorica UL Andreja Kocijančič predstavila program dela univerze za leto 2008. Kot je dejala, so v letu 2007 naredili veliko za povečanje učinkovitosti in kakovosti študija. Pri tem je izpostavila tutorski sistem, večjo dostopnost do interneta za študente in številne obštudijske dejavnosti.

UL namerava povečati obseg kakovosti in uporabnosti raziskovanja

V letu 2008 namerava UL povečati obseg kakovosti in uporabnosti raziskovanja. V ta namen bodo še povečali število raziskovalnih projektov, v katere so se vključevali gospodarski sektor in partnerji iz drugih držav EU. V letu 2008 naj bi prav tako odpravili zaostanek pri izvedbi bolonjske reforme. Tako naj bi v tekočem letu dokončali reformo vsaj na prvi bolonjski stopnji, je napovedala rektorica.

Kar se tiče kadrovske politike, pa se je po njenem izkazala za primerno poteza, da o tem odločajo fakultete same oziroma njihovi dekani, ker se pri tem vedejo racionalno.

Visoka šola za zdravstvo postaja fakulteta Člani senata so med drugim sprejeli akcijski načrt za evalvacijo kakovosti univerze. Na podlagi pripomb, ki so prišle med razpravo, so v načrt vnesli tudi nekaj sprememb. Tako so iz neposredne pristojnosti univerze izvzeli področji tutorjev in kariernih centrov. Sprejeli so tudi sklep, naj se v bolonjskih študijskih programih praviloma izvaja devet predmetov na semester.

Senat univerze je sprejel tudi sklep, da Visoka šola za zdravstvo postane fakulteta.