Torek, 4. 9. 2018, 4.02
5 let, 7 mesecev
intervju Simon Velički
Šef policije: Policista bi morala kubanske plesalce le opozoriti #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,13
26
Simon Velički je na čelu policije nasledil Marjana Fanka.
"Policist je v trenutku, ko so kubanski plesalci prinesli potne listine, ravnal nesorazmerno. Moral bi spremeniti odločitev in jim izreči opozorilo oziroma mu ne bi bilo treba izdati globe," je v intervjuju za Siol.net dejal Simon Velički, generalni direktor policije. Varuhinji človekovih pravic je moral odgovoriti o očitkih, povezanih z nepravilnostmi na meji, vendar vsebine še ne želi razkriti.
Policija se je v precej kratkem času dvakrat znašla na tapeti z dvema negativnima zgodbama, ki sta zamajali njen ugled. Novejša je kazen kubanskim plesalcem, ki pri sebi niso imeli dokumentov, malo starejši pa je incident z objavo posnetka, ko so policisti popivali z mladoletnico v službenem vozilu. O obeh zgodbah in problematiki nedovoljenega prestopa meje smo se pogovarjali z generalnim direktorjem policije Simonom Veličkim.
Zdaj, ko je že preteklo nekaj časa in lahko pogledate z razdalje, se vam zdi, da so policisti v primeru s kubanskimi plesalci ravnali pravilno?
Policista sta v trenutku, ko so kubanski plesalci prinesli potne listine, ravnala nesorazmerno. Morala bi spremeniti odločitev in jim izreči opozorilo oziroma jima ne bi bilo treba izdati globe. V tem primeru sta slabo pretehtala načelo sorazmernosti, v diskreciji bi morala ravnati drugače.
"Postopek je bil sicer zakonit, a če bi policisti pretehtal vse okoliščine, bi bilo pravilno, da izreče opozorilo," o primeru s kubanskimi plesalci pravi Velički.
Kako bi ravnali vi?
Včasih se je treba malo ustaviti, o zadevi premisliti, bili so pogoji za to, da policist izreče opozorilo. Plesalci so sodelovali v postopku, ugotovljena je bila identiteta, nastala ni nobena škoda in policista bi jih morala napotiti k odločitvi.
Postopek je bil sicer zakonit, a če bi policisti pretehtal vse okoliščine, bi bilo pravilno, da izreče opozorilo.
Zakaj se je zgodila taka odločitev, da so jim izdali globo?
To težko ugibam. Vsekakor sem naročil nekatere aktivnosti za to. Vsi policisti bodo še enkrat ponovili izobraževanje v segmentu diskrecije, ko ima policist možnost, da se odloči tako ali drugače. Da bodo vendarle razumeli namen izvršitve nekega ukrepa, ki ni le v kaznovanju.
"
Nekateri kljub opozorilom, učenju, kako je treba ravnati, delajo napake. S tem pa prevzamejo popolno odgovornost, kot je bilo v tem primeru, kjer sta sledila suspenz in enostranska prekinitev delovnega razmerja."
V zadnjem obdobju je v policiji odmeval tudi dogodek s snemanjem mladoletnice v policijskem avtomobilu, kjer so popivali.
Občasno se spopadamo s kršitvami pogodbe o zaposlitvi in s kršitvami vseh naših pravil. V vseh takih primerih zelo strogo ukrepamo. Mislim, da veliko ostreje kot drugi državni organi. Pa vendarle, letos statistično ugotavljamo, da je kršitev manj kot v preteklosti. Ves čas opozarjamo in delujemo tako, da izobražujemo policiste s ciljem, da bi bilo teh primerov čim manj.
Nekateri kljub opozorilom, učenju, kako je treba ravnati, delajo napake. S tem pa prevzamejo popolno odgovornost, kot je bilo v tem primeru, kjer sta sledila suspenz in enostranska prekinitev delovnega razmerja.
Pred časom ste v enem od intervjujev dejali, da ste proti ideji o uporabi kamer v policijskem avtomobilu. Ste ob tem incidentu spremenili svoje mnenje?
Ne, nikakor. Govoril sem o normalnih postopkih, ki jih izvajajo policisti in nimajo stopnje rizičnosti oziroma konfliktnosti. Takih je vendarle večina primerov, ko policisti komunicirajo z javnostjo, jim pomagajo, zbirajo obvestila.
V primerih, ko se že vnaprej predvideva, da bo postopek konflikten, na primer v kakšni intervenciji, pa je primerno, da so policisti opremljeni s kamerami. Določeno število kamer že imamo, predvsem specialna enota policije. Uporabljajo jih ob kakšnih nemirih, na primer na nogometnih tekmah, kjer nekatere osebe že pred tekmo namerno kršijo javni red in se predvideva, da se bo to spet zgodilo. Prav je, da se zaradi dokazovanja okoliščin takšen postopek posname.
Se vam zdi, da obvladujete razmere na meji, kar zadeva nezakonite migracije?
Vsem je jasno, da se spopadamo z velikimi številkami, vsaj za našo razmeroma majhno državo in glede na število policistov.
Po našem mnenju je tisoč ilegalnih migrantov preveč. Vendarle nam je do zdaj naloge uspelo opravljati dobro. To ne nazadnje dokazujejo tudi ugotovitve italijanske in avstrijske policije, ki sta zaostrili delovanje na meji s Slovenijo, saj je malo oseb, za katere ugotovijo, da potem nezakonito prestopajo mejo med Slovenijo in na primer Italijo.
Ocena je, da še vedno obvladujemo razmere, je pa številka zelo obremenjujoča in pričakujem rešitev v tem delu, ki je znan javnosti, tako imenovani zlorabi mednarodne zaščite. Ko osebe napovedo, da bodo vložile zahtevek za mednarodno zaščito, nato pa zapustijo sprejemnice azilnih domov in nadaljujejo pot v neke druge zahodne države.
Imajo policisti navodila, da vračajo in omejujejo begunce oziroma migrante, ki želijo zaprositi za azil v Sloveniji?
"Mi vračamo tiste osebe, ki so naredile prekršek ilegalnega prestopa meje. Tiste, ki izrazijo namero za mednarodno zaščito, pa prepeljejo v azilni dom."
Oseba, ki jasno izrazi namero za mednarodno zaščito, je deležna posebnega postopka. Izpolnimo registracijski list in s ga odpeljejo v azilni dom. V drugih primerih pa je je odvisno, kaj se je zgodilo na meji. Če so storili samo prekršek, pa jih praviloma vrnemo državi, kjer so ilegalno prestopili mejo. V zdajšnjem obdobje najpogosteje na Hrvaško.
Kako pa potem komentirate navedbe različnih organizacij (Amensty International, PIC in varuhinje za človekove pravice) ter pričanja migrantov, ki trdijo, da slovenska policija migrante in begunce vrača na Hrvaško?
Mi vračamo tiste osebe, ki so naredile prekršek ilegalnega prestopa meje. Tiste, ki izrazijo namero za mednarodno zaščito, pa prepeljejo v azilni dom.
Ste opravili kakšno preiskavo po teh navedbah?
Na podlagi zahtevka varuhinje človekovih pravic smo preverili tiste okoliščine, ki jih je bilo mogoče, in jo s tem seznanili. Verjamem, da vam jih bo varuhinja predstavila. Smo v fazi dopolnitve poročila in počakajmo, da se varuhinja seznani s tem ugotovitvami.
Ne boste povedali, ali so bile kakšne kršitve?
Še vedno trdim, da po našem mnenju kršitev pravil ni. Upoštevamo zakonodajo Republike Slovenije in tudi pravico do mednarodne zaščite.
"Policija od vsakega predstavnika vlade pričakuje predvsem to, da zagotavlja sredstva za nemoteno delovanje vlade."
Kako potem komentirate upad prosilcev za azil, čeprav se število prestopov migrantov oziroma beguncev ni spremenilo?
Mislim, da ni popolnoma tako. Po mojih podatkih ni drastično upadlo število prosilcev za azil. Preverjali smo, kaj se je dogajalo. V trenutku, ko je policija začela aktivnosti zoper zlorabo azilne pravice, ko so posamezniki množično zapuščali sprejemnico azilnega doma in nadaljevali pot naprej, smo jih kar nekaj prejeli in jih v skladu s predpisi vrnili na Hrvaško. Začeli so se bolj skrivati in iskati poti, da ne pridejo v stik s slovensko policijo in lahko nadaljujejo pot v želeno deželo. To je po našem glavni razlog, da so spremenili taktiko oziroma način prehajanje meje.
Pred vrati je nova vlada? Kaj pričakujete od nje?
Vedno sem optimist.
"Najbolj problematično območje, kjer se stalno dogajajo kršitve, je slovensko morje."
Najverjetnejši minister za notranje zadeve bo Boštjan Poklukar. Kaj si obetate od sodelovanja?
Gospoda poznam. Policija od vsakega predstavnika vlade pričakuje predvsem to, da zagotavlja sredstva za nemoteno delovanje vlade. Pričakujemo, da v dialogu s socialnimi partnerji sledi našemu mnenju, oceni vodstva policije, da je poklic policista tako poseben, da si zasluži posebno obravnavo pri določitvi osebnega dohodka.
Policist zasluži skoraj 250 evrov manj, kot je povprečna plača v Sloveniji. To kaže, da je treba opraviti resno razpravo.
Še vedno se ukvarjate s premajhnim številom sodelavcev. Se je stanje kaj izboljšalo?
Še vedno je zelo skrb zbujajoče. Žal nam tudi z novimi zaposlitvami ne uspe zadržati negativnega trenda. Iz meseca v mesec se srečujemo z nižjimi številkami. Trenutno je v policiji zaposlenih okrog 8.100 policistov. V desetih letih smo izgubili 1.300 ljudi. In to ob dejstvu, da se obseg dela ne zmanjšuje in da se kar naprej spopadamo, vsaj za policijo, s kriznimi razmerami. Trenutno brez pomoči vojske takšne kakovosti oziroma uspehov, da še obvladujemo razmere, sploh ne bi mogli zagotoviti.
Vse to kaže, da bo treba narediti več. Ko tiste mlade, ki so pokazali zanimanje, a na koncu ne izberejo službe v policiji, sprašujemo, zakaj, so številni odgovori, da poklic ni konkurenčen in da lahko drugje bolje zaslužijo. K temu pripomorejo značilnosti poklica, kot je nevarnost, dela se tudi ponoči, ob praznikih. O vsem tem mladi razmišljajo, še vseeno jih pride kar nekaj, vendar ne toliko, da bi ustavili upadanje števila policistov.
Koliko policistov bi potrebovali?
Če bi dobili vsaj 500, 600 novih ljudi, bi vsaj malo omejili odhode. Trenutno 500 policistov izpolnjuje pogoje, da se upokojijo. V tem delu bo treba veliko storiti.
"V desetih letih smo izgubili 1.300 ljudi. In to ob dejstvu, da se obseg dela ne zmanjšuje in da se kar naprej spopadamo, vsaj za policijo, s kriznimi razmerami."
Zakaj odhajajo?
Največ je upokojitev.
Kako varna je Slovenija?
V tem smilu je, če lahko temu tako rečemo, Slovenija fenomen, ena najbolj varnih držav. Dolgoročno pa se lahko stvari spremenijo. Zato potrebujemo več policistov, da bodo ljudje lahko deležni intervencij v razumnem času, prav tako, da se bodo tekoče izvajali tekoče vsi procesi na področju kriminalitete, prometa.
Arbitražna razsodba v praksi še vedno ni uveljavljena. Kakšna navodila imajo policisti na spornih območjih?
Najbolj problematično območje, kjer se stalno dogajajo kršitve, je slovensko morje. Pooblastila izvajamo skladno s pravnim redom Republike Slovenije in tudi na dnevni ravni opozarjamo hrvaško policijo, da je v našem teritorialnem morju. Prav tako pa tudi oni nas. Najbolj pomembno je, da ni sporov in da se jih obe strani izogibata. Preprečujemo tudi morebitne spore med ribiči. Takšno stanje je zdaj že nekaj časa, do nove politične odločitve.
Ali je policija že seznanjena s primerom oborožene skupine Štajerska varda, ki jo vodi Andrej Šiško?
V vsakem primeru na podlagi posnetka, ki je zaokrožil po FB in tudi določenih besedil, obstajajo razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki ga policija že resno preiskuje. Najprej je potrebno preveriti avtentičnost vseh posnetkov, izjav, ugotoviti celoten kontekst in voditi resno predkazensko aktivnost
26