Ponedeljek, 7. 10. 2024, 17.01
2 meseca, 2 tedna
Sajovic obrambni, Logaj minister za vzgojo in izobraževanje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,60
Premier Robert Golob je sporočil, da bo po dostopu Emilije Stojmenove Duh ministrstvo za digitalno preobrazbo začasno vodil finančni minister Klemen Boštjančič.
Predsednik vlade Robert Golob je sporočil, da bo ministrstvo za digitalno preobrazbo začasno vodil finančni minister Klemen Boštjančič. Državni zbor pa je popoldan imenoval Boruta Sajovica za obrambnega ministra in Vinka Logaja za ministra za vzgojo in izobraževanje. Predlog novega plačnega zakona v javnem sektorju pa je prestal prvo obravnavo.
Kdo bo prevzel vodenje resorja ministrstva za digitalno preobrazbo s polnim mandatom, za zdaj še ni znano. Je pa Golob v izjavi za medije pojasnil, da pogovore s potencialnimi kandidati še opravlja. V izjavi za medije je Golob danes še pojasnil, da je bil minister Boštjančič že doslej vključen v proces pridobivanja evropskih sredstev za postavitev superračunalnika in podatkovnega centra v Mariboru. Njegova primarna naloga bo izvedba teh sredstev
Golob: Sajovic je eden najbolj izkušenih, če ne najbolj izkušen politik v Svobodi
Borut Sajovic in Vinko Logaj sta v četrtek že uspešno prestala zaslišanje pred pristojnima parlamentarnima odboroma, danes pa ju je čakal še zadnji korak do nastopa ministrske funkcije.
DZ je s 46 glasovi za in 26 proti imenoval dosedanjega vodjo poslanske skupine Svobode Boruta Sajovica za ministra za obrambo, donedavnega direktorja zavoda za šolstvo Vinka Logaja pa za ministra za vzgojo in izobraževanje. Ministra sta v DZ že prisegla in s tem nastopila mandat v vladi Roberta Goloba. Primopredaja bo na obeh ministrstvih predvidoma v torek.
Dosedanji vodja poslancev Gibanja Svoboda Borut Sajovic, ki bo po njegovi izvolitvi v Evropski parlament na čelu obrambnega resorja nasledil Marjana Šarca, je med prednostnimi nalogami izpostavil modernizacijo opreme, znanja in kadrov Slovenske vojske. Zavzel se je za dodatno opremljanje s poudarkom na dvojni rabi opreme, nadgradnjo sistema civilne zaščite in reševanja, izgradnjo zmogljivosti dveh srednjih bojnih bataljonskih skupin in vlaganje sredstev v inovacije.
Premier Robert Golob je Sajovica označil za "enega najbolj izkušenih, če ne najbolj izkušenega politika v Svobodi". "Zaradi tega je odločitev zanj kot ministra za obrambo ena najlažjih odločitev, kar sem jih kadarkoli sprejel," je pojasnil. Po njegovih besedah je bil Sajovic zelo aktiven, ne samo v poslanskih klopeh, kjer je tretji mandat, ampak tudi na lokalnem nivoju, kjer je deloval kot župan, predsednik krajevnih skupnosti, občinski svetnik in tudi dolgoletni veterinar, "kar pomeni, da je imel ves čas stik z ljudmi. "Nikoli se ni zapiral v steklene gradove, bil je politik, ki je razumel glas ljudstva in glas terena, ker je tam tudi deloval celo svoje življenje," je dejal premier.
Logaj za povečanje ugleda učiteljev
Dolgoletni direktor zavoda za šolstvo Vinko Logaj, ki je ministrski položaj zasedel po odstopu Darja Felde, je ob predstavitvi svojih načrtov izpostavil povečanje ugleda učiteljev in šole.
Logaj je med prvimi nalogami na čelu ministrstva napovedal vzpostavitev dialoga z vsemi deležniki v šolskem prostoru, kot prioriteti pa je navedel tudi prenovo programskega dela vrtcev in šol ter urejanje plačnega sistema.
Pri Logaju pa je premier izpostavil dolgoletne izkušnje na področju šolstva, kjer je začel kot učitelj in ravnatelj. Spomnil je tudi na Logajevo vodenje Centra za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje (CIRIUS) Kamnik in področje otrok s posebnimi potrebami izpostavil kot posebno dimenzijo.
Dokler tega ne izkusiš, ne veš, kako izgleda, ko moraš pomagati tistemu, ki si dejansko ne more sam pomagati, je poudaril premier. "To je tisto, kar te naredi kot človeka bistveno boljšega, zato ker se dejansko zaveš svojega osebnega poslanstva pri delu z dejansko ranljivimi, ne s tistimi, ki nočejo, ne s tistimi, ki ne najdejo poguma, ampak s tistimi, ki so že od rojstva zaznamovani, da so drugačni in da potrebujejo našo pomoč," je pojasnil premier.
Podpora koalicije, kritični v opoziciji
Kandidata so podprli v koalicijskih poslanskih skupinah. Medtem ko so v Svobodi izpostavljali ukrepe aktualne vlade na obeh področjih, so tudi v SD in Levici oba kandidata ocenili kot ustrezna. Jani Prednik (SD) je dejal, da verjamejo v njuno predanost in strokovnost. Matej T. Vatovec (Levica) je izpostavil bogate strokovne izkušnje Logaja, ki da dobro razume resno kadrovsko stisko v šolskem sistemu. Sajovic pa je po njegovih besedah pokazal, da lahko z njim tudi Levica na področju obrambe najde skupne imenovalce. Bogate izkušnje Logaja ter več kot dvajsetletne politične izkušnje Sajovica je izpostavil tudi Lenart Žavbi (Svoboda).
V opoziciji pa so bili kritični do ministrskih kandidatov. Kot je dejala Alenka Helbl (SDS), Sajovicu sicer ne morejo očitati, da v času županovanja ni spoznal sistema civilne zaščite in reševanja, a to po njenem mnenju ni dovolj. Za Logaja pa je dejala, da na predstavitvi pred matičnim odborom ni z argumenti in dokazi ovrgel očitkov o mobingu, negospodarnem trošenju javnega denarja in vmešavanju v imenovanje njegove naslednice na zavodu za šolstvo.
Janez Žakelj (NSi) meni, da bi tako za Sajovica kot za Logaja težko rekli, da sta neizkušena, opozoril pa je na kar nekaj prtljage, ki jima jo očitajo ljudje in na kar nista uspela zadovoljivo odgovoriti. V SDS in NSi so bili kritični tudi do številnih menjav v vladi.
V DZ danes splošna razprava o novem plačnem zakonu javnega sektorja
V državnem zboru bo danes potekala razprava o novem plačnem zakonu javnega sektorja. Nov zakon bo prinesel največje spremembe plačnega sistema po letu 2008. Uveljavljati naj bi se začele 1. januarja 2025, predlog pa je skoraj v celoti usklajen med vlado in večino sindikatov javnega sektorja.
Z zakonom bi določili novo plačno lestvico, na kateri bi bila razlika med plačnimi razredi namesto sedanjih štirih tri odstotke. Predvideno razmerje med najnižjim in najvišjim plačnim razredom je ena proti sedem. Nihče ne bi imel določene plače, ki bi bila nižja od minimalne. Najnižja osnovna plača bi znašala 1.253,90 evra bruto, najvišja 8.821,04 evra bruto.
Z zakonom bi določili tudi način usklajevanja plač z inflacijo. Predvidene so spremembe v sistemu napredovanja in nagrajevanja. Starost, pri kateri bi javni uslužbenci dobili pet dodatnih dni dopusta, pa bi se postopno dvignila s 50 na 55 let.
Predlog novega plačnega zakona v javnem sektorju prestal prvo obravnavo
DZ je s 46 glasovi in dvema proti sklenil, da je predlog novega plačnega zakona v javnem sektorju primeren za nadaljnjo obravnavo. Po oceni koalicije bodo spremembe pripomogle k pravičnejšemu in uspešnejšemu javnemu sektorju. V opoziciji so bili večinsko vzdržani, a upajo, da bodo v nadaljnji obravnavi prisluhnili tudi njihovim predlogom.
Sedanji sistem v javnem sektorju, ki je začel veljati leta 2008, je pomanjkljiv, predvsem pa ne odgovarja več izzivom sodobnega časa, je pojasnil minister za javno upravo Franc Props. Kot je dejal, predlog zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju med drugim daje nastavke za boljšo povezanost plačila z rezultati dela in vzpostavlja ustrezne mehanizme za lažje privabljanje kadra. "Noben zaposleni v javnem sektorju ne bo prejemal minimalne plače," je dejal Props. Z uvedbo nove plačne lestvice, na kateri bo razmerje med najnižjo in najvišjo osnovno plačo ena proti sedem, hkrati pa se bo zmanjšala razlika med posameznimi plačnimi razredi s štirih na tri odstotke, pa se bo omogočila "vzpostavitev ustreznejših plačnih razmerij glede na zahtevnost nalog in odgovornost za rezultate dela".
Pospešeno napredovanje
Po Propsovih besedah se povečuje obseg sredstev za nagrajevanje v odvisnosti od rezultatov dela. Poenostavlja se postopek in način napredovanja. Hkrati pa se uvaja možnost pospešenega napredovanja znotraj jasno določene kvote desetih odstotkov za kadre z izjemnimi dosežki in možnost zadržanega napredovanja za tiste, ki ne izpolnijo pričakovanj v zvezi z delom.
Da se prepreči pretirano realno padanje plač, je predvideno avtomatično usklajevanje plač v višini 80 odstotkov inflacije, če ne bi prišlo do drugačnega dogovora med socialnimi partnerji. K javno-finančni vzdržnosti pa bo po njegovih besedah prispevalo dejstvo, da se bodo višje plače izplačevale postopno v obdobju od 1. januarja 2025 do 1. januarja 2028.
Z zakonom se odpravlja tudi ugotovljeno neskladje z ustavo, ko gre za plače sodnikov in kvorum za sklenitev splošne kolektivne pogodbe za javni sektor. Vlada pa po ministrovih besedah želi tudi, da se končno vzpostavi ustrezna plačna razmerja med funkcionarji vseh vej oblasti ter med funkcionarji kot nosilci oblasti in direktorji kot najodgovornejšimi javnimi uslužbenci na eni strani in ostalimi javnimi uslužbenci na drugi. Pri tem pa se določa, da bodo funkcionarji izvršne in zakonodajne veje oblasti višjih plač deležni šele po naslednjih državnozborskih volitvah, je še pojasnil Props.
V poslanski skupini Svoboda verjamejo, da bodo s to reformo skupaj dosegli boljši, pravičnejši in uspešnejši javni sektor. Omenjena reforma bo naslovila odpravo plačnih nesorazmerij in anomalij, ki so se v sistemu nabrale v teh letih, ter poskrbela, da noben zaposleni v javnem sektorju ne bo prejemal nižje izhodiščne plače od minimalne, je dejala Andreja Živic. Po njenih besedah izboljšujejo tudi primerljivost med vejami oblastmi. Kot je kasneje ob nekaterih očitkih dejala Tamara Kozlovič, gre za kompromis med vlado in sindikati, ki vseh anomalij ne rešuje, a verjame, da se bodo pogovori nadaljevali.
V SD so kot učinek predlaganega zakona izpostavili stabilizacijo socialnega položaja javnih uslužbencev in krepitev konkurenčnosti javnega sektorja na trgu dela. Soniboj Knežak je v predstavitvi stališča poslanske skupine izpostavil tudi "vsakoletno univerzalno korekcijo plač z inflacijo na način, ki se izogiba sklepanju parcialnih sporazumov in potencialnemu rušenju sistema". Poudaril je, da zakon uvaja pomembne in potrebne korekcije plačnega sistema, predvsem pa jih uvaja v skladu z dogovorom z večino reprezentativnih sindikatov javnega sektorja.
Tudi v Levici ocenjujejo, da bo sistem bolj pregleden in pravičnejši. Matej T. Vatovec je ocenil, da je vladi v dogovoru s sindikati uspelo doseči "gromozanski premik", kar bo koristilo predvsem tistim delom zaposlenih v javnem sektorju, ki so trenutno v najslabšem položaju. Pomembno se jim zdi, da se bodo plače najprej popravile tistim, ki so na dnu plačne lestvice, na koncu pa tistim v najvišjih plačnih razredih.
V poslanski skupini SDS ocenjujejo, da ne gre za reformo sistema plač v javnem sektorju, ampak za korekcijo plač, je v imenu poslanske skupine dejal Žan Mahnič. Pri tem je opozoril, da izjave o usklajenosti niso podpisali v zdravniškem sindikatu Fides, sindikatu delavcev v zdravstveni negi in sindikatu farmacevtov, torej sindikati iz zdravstva, ki bi ga bilo treba urgentno urediti. Sicer pa v SDS po Mahničevih besedah pozdravljajo, da se kot plačno izhodišče določa minimalna plača. Variabilnega dela pri plačil pa bi si želeli več in tudi pri funkcionarjih, ta pa bi moral biti vezan na gibanje BDP.
Vida Čadonič Špelič (NSi) je opozorila, da zakon predstavlja le prvi korak k t. i. prenovi plačnega sistema, saj veliko vprašanj ostaja odprtih. Opozorila je tudi, da vsi niso zadovoljni in se bo morala vlada z njimi še usklajevati. Poleg tega pa si je po njenih besedah vlada privoščila tudi delitev javnih uslužbencev na državne, ki bodo bolje nagrajeni, in lokalne, torej občinske, ki po plačah ne bodo dosegali ravni državnih javnih uslužbencev, čeprav tudi občinski opravljajo zelo odgovorno delo. Poslanci NSi so se v razpravi med drugim spraševali tudi, kako se bo do leta 2028 zagotovilo dodatnih 1,4 milijarde evrov.
Ob glasovanju so se poslanci SDS in NSi vzdržali z izjemo Janeza Janše (SDS) in Janeza Žaklja (NSi), ki sta glasovala proti sklepu, da je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo. Vzdržan je bil še Miha Kordiš (Levica).
