S skrajnega vzhoda Rusije prek Hongkonga v Ljubljano

Ivan je s svojim podjetjem za izdelavo električnega orodja veliko posloval s Kitajsko, predvsem s Hongkongom, zato se mu je zdela odločitev za selitev v Hongkong logična. Pred sedmimi leti je s takrat dveinpolletnim sinom in ženo zapustil rodno Rusijo. Preselili so se v 65. nadstropje nebotičnika v okrožju Hongkonga, kjer je v 13 stolpnicah živelo 18 tisoč ljudi.

V Sloveniji sta se najprej spoznala z besedo počakaj

Hongkong je odlično mesto za posel, podjetje lahko odpreš zelo hitro, vsi se držijo dogovorjenih rokov, točne odgovore dobiš takoj ali najpozneje v 48 urah. Tukaj je popolnoma drugače. Informacije niso točne, ni rokov, nihče noče natančno povedati, kdaj bo kaj narejeno. Katero besedo sta najpogosteje slišala? "Počakajte," v smehu odgovarjata v en glas.

Ko se srečajo nebotičniki in gozdovi. Foto: osebni arhiv Je pa zato toliko bolj kakovostno tukajšnje družinsko življenje, hrana je boljša in cenejša. Arsenij obožuje čevapčiče, poskusili so prekmursko gibanico, Stacy in Ivan se zelo veselita martinovanja.

Zelo radi imajo naravo, izjemno všeč jim je park Tivoli s številnimi potkami in lesenimi telovadnimi napravami. V Hongkongu je ogromno pravil, vse je načrtovano, označeno, tudi poti po bližnjih hribih. Te so tlakovane, zato še toliko bolj uživajo v ljubljanskem mestnem parku, saj se lahko sprehajajo skorajda kjerkoli.

Ogledali so si že kar nekaj naših turističnih biserov. Zelo jim je bil všeč Bohinj, Bled se jim je zdel letos v primerjavi z obiskom izpred dveh let prepoln turistov, bili so tudi na Obali, kjer so si ogledali Piran, Portorož, Sežano, krajši oddih so si privoščili v Termah Laško, na izlet pa so šli tudi v Škocjansko in Postojnsko jamo ter Predjamski grad. Zdaj pa že načrtujejo obisk Zreč.

"Komaj čakamo sneg"

Kot je značilno za veliko Rusov, imajo tudi oni zelo radi hokej, zato so si že ogledali hokejsko tekmo. V sedmih letih v Hongkongu namreč niso obiskali niti ene. Čeprav so bili izjemno veseli letošnje lepe jeseni, v Hongkongu sta namreč samo dva letna časa, komaj čakajo zimo, sneg in predvsem vse s snegom povezane športne aktivnosti. Stacy se kot nekdanja hitrostna drsalka še posebej veseli drsanja, spremljali pa bodo tudi biatlon in smučarske skoke.

Ruska zima. Foto: osebni arhiv

"V Slovenijo? Kje je to? Ste prepričani?"

Evropa jih je vedno privlačila, prepotovali so kar nekaj evropskih držav. Tudi v Sloveniji so se ustavili pred dvema letoma in si ogledali Maribor in Bled. Ko so odločitev za selitev v našo državo delili s prijatelji, so bili šokirani, veliko jih ni niti vedelo, kje je Slovenija. V teh nekaj mesecih so jih v svojem ljubljanskem stanovanju že gostili in prav vsi so bili izjemno presenečeni, pravijo, da se jim Slovenija zdi kot majhna Nemčija.

A najti stanovanje v Ljubljani ni bila prav lahka naloga. Neprijetno ju je presenetilo, da jima marsikdo ni hotel oddati stanovanja, ker imata mačko in – otroka. Zdaj so s svojo izbiro več kot zadovoljni. Veseli jih predvsem to, da imajo veliko prostora. Tega jim je v Hongkongu namreč vedno primanjkovalo. Stacy na to temo pove zanimivo anekdoto: "Ko je najin sin prvič prišel v naše novo stanovanje, se je takoj začel igrati skrivalnice. Tega v Hongkongu ni mogel početi. Tukaj se velikokrat sprašujemo: 'Kje si?' Tam pa smo vedno natanko vedeli, kje je kdo."

Šestnajst sošolcev 14 različnih narodnosti

Hongkong v večernih urah. Foto: osebni arhiv Arsenij je v Hongkongu obiskoval mednarodno šolo. V razredu je bilo 16 otrok 14 različnih narodnosti. V mestu namreč živi veliko narodnostno mešanih družin. Tukaj so zanimivi oni, Arsenijeve sošolce zelo zanima, od kod so, saj tekoče govori rusko in angleško, malo kitajsko, v zadnjih dveh mesecih pa je precej napredoval tudi v znanju slovenščine. Čeprav tako Stacy kot Ivan obiskujeta intenzivni tečaj slovenščine, ju sin v znanju jezika marsikdaj prekaša in jima kakšen stavek tudi prevede.

Na začetku se jima slovenščina ni zdela prav težka, sploh ker je enako kot ruščina slovanski jezik in sta razumela veliko besed. Nato pa je sledil šok, Stacy pravi, da ni pričakovala, da se bo tako zelo zapletlo. Največ težav ji povzročajo dvojina in množina "in vse te različne končnice". Ivan pa dodaja, da razumeta skoraj vse, pri napredovanju govora pa ju ovira to, da vsi v Sloveniji tako dobro govorijo angleško.

Ko je prišel v Ljubljano, je ugotovil, da bo za uporabo javnega prevoza moral do najbližje trafike, da si bo kupil kartico Urbana. Zelo je bil v dvomih, kako se bo sploh sporazumel, a je bil prijetno presenečen, da mu je prodajalka v trafiki v brezhibni angleščini ne samo prodala Urbano, temveč še natančno razložila njeno uporabo. "Ampak to je hkrati dober znak, to pomeni, da je država zelo odprta," dodaja Ivan.

Kljub temu prav veliko prijateljstev tukaj še nista spletla, zavedata se, da je za to potreben čas, da bo veliko lažje, ko se bosta naučila jezika in malo bolj spoznala naše kulturne navade. Stacy si je kupila letno vstopnico za filharmonijo, oba z Ivanom se zelo veselita tudi filmskega festivala Liffe.

"Neverjetno veliko ljudi kadi"

Vedela sta, da smo Slovenci zelo športen narod, zato sta bila toliko bolj šokirana, ko sta videla, koliko ljudi kadi. "Ljudje si prižigajo cigarete takoj po prihodu iz fitnesa, že dopoldne pijejo alkohol … V Hongkongu so cigarete zelo drage, kadi samo okoli deset odstotkov prebivalstva, kajenje je dovoljeno le v določenih stanovanjskih stavbah in na posebej ograjenih mestih pred njimi. Tukaj pa poleti sploh nismo mogli imeti odprtih oken, ker se nam je v stanovanje valil cigaretni dim s sosednjih balkonov."

Kaj sta še opazila v primerjavi s Hongkongom? Da se ljudje tukaj med sabo dejansko pogovarjajo, ko se dobijo ob kavi, da pravimo, da je prometni zastoj, ko se pot podaljša za pet minut, da je vožnja z avtomobilom poceni in da smo Slovenci vljudni vozniki, vse, kar se nam zdi daleč, je zanju blizu.

Kaj pa so največje napačne predstave, ki jih imamo o Hongkongu? "Ponavadi si ljudje predstavljajo samo nebotičnike, v bistvu pa je veliko neokrnjene narave, divjih bivolov in opic, ogromno lepih plaž, gora. To je mesto kontrastov. 70 odstotkov je gozdov, to posebno administrativno območje Ljudske republike Kitajske sestavlja 236 otokov, le šest pa jih je poseljenih."