Roma pred otrokoma s pištolo grozila novinarju in mu razbila nos (VIDEO)

SiOL-ov dopisnik Bogdan Miklič je skupaj z novomeško romsko svetnico Dušico Balažek in Silvom Mesojedcem iz Regijske iniciative za reševanje romske problematike sklical tiskovno konferenco, s katero želijo javnost opozoriti na problem, ki ga imajo z romsko družino Stojko iz romskega naselja Ruperč vrh, pa tudi na neukrepanje novomeških policistov v zvezi s kršitvami, ki naj bi jih povzročili Romi.

Dvajsetletni Rom: Ne upamo si niti v trgovino

"Romi si ne upamo niti v trgovino, tako daleč je prišla zadeva, ne vem, kaj jim je. Tudi mene so večkrat napadli, pa čisto brez razloga. Policija ima veliko prijav, a ne ukrepa, to je katastrofa, vse skupaj traja že več kot tri leta," je za SiOL povedal 20-letni Rom, ki zaradi strahu pred maščevanjem družine ni želel biti imenovan.

Kot je pojasnil naš dopisnik, je sodu izbil dno nedeljski napad v kampu v Ankaranu: "Roma Drago Stojko in njegov sin Uroš sta me fizično in s pištolo napadla sredi kampa Adria v Ankaranu in mi ukradla denar. Zaradi počenega nosu in pretresa možganov sem štiri dni ležal na kirurškem oddelku izolske bolnišnice," je povedal Miklič.

Kot v kriminalki

"Pred mojima otrokoma, starima komaj osem in dve leti, mi je Stojko prislonil pištolo na glavo, mi zagrozil, da zdaj bom pa videl, in mi iz žepa ukradel denarnico, nato pa me je začel udarjati po glavi. Še zdaj ne morem verjeti, kaj se je zgodilo," razlaga Miklič.

Pohvalil je koprske policiste, ki so napadalca za 48 ur pridržali, medtem pa zaradi suma posedovanja še več orožja opravili tudi hišno preiskavo. Pohvale ne more izreči novomeškim policistom. "Fizičnih in verbalnih napadov te družine je bilo v zadnjem času več kot 450, prijavljajo jih tudi Romi, a novomeški policisti se ne zganejo. Dopuščajo, da družina Stojko piše svoje zakone," trdi Miklič.

Policija očitke o neukrepanju zavrača

Na novomeški policiji zavračajo očitke, da policisti ne ukrepajo. "Dejstvo je, da se policisti odzovejo na vsako prijavo občanov, zberejo obvestila, preverijo navedbe in skladno s predpisi in pooblastili ustrezno ukrepajo," je zapisala Alenka Drenik s PU Novo mesto. "V primerih kršitev vzpostavijo javni red in mir in ukrepajo zoper kršitelje. Preverijo vsako naznanilo ali obvestilo, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, in če so podani razlogi za sum, začnejo voditi predkazenski postopek, o ugotovitvah pa obveščajo pristojno tožilstvo," je še dodala Drenikova.

Leta 2008 so mu zlomili nogo

Napad Stojkovih na Mikliča ni bil prvi. "Romsko naselje Ruperč vrh je desetletja veljalo za oazo reda in miru med romskimi naselji, a je od leta 2008 še posebej znano kriminalistom, policiji, sodstvu, tožilstvu in tudi najvišjim državnim organom. Prvi incident, ko so pele pesti, hladno orožje, tekla je kri, potrebno je bilo tudi 24-urno policijsko varovanje, se je zgodil sredi avgusta leta 2008," pripoveduje Miklič.

Takrat je bil kot novinar na kraju v naselju, kjer se je zgodil pretep. "Ker sem hotel dogajanje tudi slikovno zabeležiti, so mi člani te družine zlomili nogo. Ker temu fizičnemu nasilju ni videti konca, grožnje, spori, stiske in tudi napadi z orožjem, ki se od takrat le še stopnjujejo, se bojim, da bo prihodnjič res tekla kri," je prepričan Miklič.

Miklič: Diši po strelskem obračunu

Še več, "ker je v naselju vse bolj napeto in vse bolj diši po strelskem obračunu, želim na to zadevo opozoriti tudi javno. Sedaj je dovolj. Zahtevamo, da se romske storilce zapre, predstavnike novomeške PU pa želimo opozoriti, naj prenehajo Romom gledati skozi prste. Prek odvetnice Jasne Simčič bom v prihodnjih dneh zahteval, da tožilstvo izda odredbo za romske storilce. Prav tako se bom obrnil na državne organe in jih pozval, naj vendarle nekaj ukrenejo, da zakonov ne bodo več pisali Romi," je oster Miklič.

Država Rome getoizira, namesto da bi jih integrirala v družbo

Pritrjuje mu tudi predsednik CI Silvo Mesojedec. "Dejstvo je, da imamo o integraciji Romov načrt iz leta 1984, ki pa se niti v eni točki ni realiziral in ga lahko uporabimo tudi za nadaljnjih 20 let. Problemi so še vedno enaki, čeprav naj bi Romi hodili v šolo," pravi Mesojedec.

Sprašuje se, ali je država oziroma ministrstvo za šolstvo opravilo kakšno analizo, koliko romskih otrok je dokončalo osnovno šolo. "Ni je. Vse, na čemer temelji ukrepanje države, je getoizacija Romov oziroma urejanje bivalnih razmer, kar pa po našem prepričanju ni prava pot. Kje je izobraževanje, kje je zaposlovanje, mi jih moramo naučiti, da ne morejo živeti od socialne pomoči in se hkrati ukvarjati s kriminalnimi dejanji," pravi Mesojedec.

"Varnostne, komunalne, bivanjske ter socialne razmere na območjih Novega mesta, kjer Romi živijo v nelegalnih naseljih, so zaskrbljujoče," ocenjuje varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik in dodaja, da so "neustrezne bivanjske razmere po našem mnenju poglavitni vzrok za nerazumevanje med pripadniki romske skupnosti ter okoliškimi prebivalci. Za uspešno vključevanje pripadnikov romske skupnosti v slovensko družbo je v prvi vrsti treba komunalno in pravno urediti nelegalna romska naselja".

Romi niso več nomadi, kočije pa so zamenjali za mercedese

Mesojedec poudarja, da vaščani zgodbicam, da se lahko Romi po legalizaciji naselij zaposlijo in šolajo, ne verjamejo več. "Trditev, da Romi ne dobijo zaposlitve, je le delno resnična. Ko je Revoz iskal 500 novih delavcev, se jih je prijavilo nekaj, dela pa mogoče danes samo še eden. Preprosto jim ni v interesu. In naši Romi že zdavnaj niso več nomadi in se ne vozijo s kočijami. Živijo na enem mestu, vozijo se pa z mercedesi," je oster Mesojedec.

Na vprašanje, ali njegova izjava ni preveč nestrpna, se sprašuje, kaj drugega jim pa preostane. "Krajani imajo dovolj izstrelkov v svojih dnevnih sobah oziroma bežanja pred streli," pravi Mesojedec, ki je prepričan, da morajo za sožitje med krajani nekaj storiti tudi Romi sami. V uradu varuhinje človekovih pravic odgovarjajo, da je prav vloga okoliških prebivalcev v procesu vključevanja Romov v družbo izrednega pomena: "Odprtost, razumevanje, strpnost, vključevanje in dialog so edina načela, ki lahko preprečijo getoizacijo in odrinjenost na rob družbe ter vodijo v sožitje med prebivalci."

Država nima rešitve

Mesojedca je razočarala tudi izjava varuhinje, da naj vlada kar sama mimo občin legalizira romska naselja: "Država preprosto nima rešitve. Namesto da bi Romom pomagal pri integraciji v družbo, jim kot cilj v življenju postaviti izobraževanje in osamosvojitev, vcepiti delovne navade, jih getoizira in zapira v naselja, pri tem pa dopušča nelegalno črno gradnjo. Država bi morala sprejeti pozitivno diskriminacijo do Romov. V CI predlagamo postavitev naselja z mobilnimi hišami, ker želimo, da ima naselje status začasnosti, nato pa naj država poskrbi za integracijo Romov v družbo," dodaja Mesojedec.

Varuhinja: Začasna rešitev ni ustrezna

V uradu varuhinje odgovarjajo, da njena vloga ni ta, da bi se opredeljevala do predlogov, "pač pa takšne predloge oblikuje samostojno, kadar ugotovi, da so posamezniku kršene njegove temeljne pravice v razmerju do organov oblasti". V uradu varuhinje so zapisali še, da varuh ni pristojen, da bi vladi narekoval, kako naj vodi politiko vključevanja romske skupnosti v slovensko družbo, v svojem predlogu vladi pa so se sklicevali na že veljavne akte, ki sta jih sprejela državni zbor in vlada.

Sicer pa se v uradu strinjajo, da imajo glede ocene stanja in neučinkovitosti dosedanjih aktivnosti lokalnih in državnih organov podobne ocene kot civilne iniciative na tem območju: "Razlike so v načinu reševanja bivanjskih razmer, glede česar ne moremo podpreti predlogov za začasne in ad hoc rešitve, ki dolgoročno ničesar ne rešujejo, v podtonu pa vsebujejo bolj ali manj prikrite težnje po zmanjšanju oziroma preselitvi zdajšnjih romskih naselij."