Revni otroci so slabše ocenjeni

"Povedala je nekaj stvari, ki jih opazim tudi sama, pa tudi nekaj stvari, ki me presenečajo in sem vedno znova žalostna, da se je to zgodilo v moji domovini. Denimo to, da so otroci brez zdravstvenega zavarovanja. V moji stari domovini je bil vsak otrok zavarovan, absolutno, ne glede na to, kdo so bili tvoji straši," letno poročilo varuhinje, ki ugotavlja, da je Slovenija vse manj socialna država, s skrbjo sprejema Gabi Čačinovič Vogrinčič s fakultete za socialo delo.

Konkurenčnost na plečih delavcev

Kako se nam je lahko zgodilo, da tudi zakonodaja omogoča, da otroci niso zavarovani, se sprašuje. "Druga stvar, ki se mi zdi pomembna, zadeva socialno pomoč, po novem socialne transferje. Zdi se mi, da nam ne gre tako slabo. Ohranili smo več skrbi za ljudi v stiski, ljudi, ki ne morejo skrbeti zase, hvala bogu, od vseh držav nekdanje Jugoslavije. In tudi zdaj, v času krize − vsi mogoči neoliberalci in delodajalci temu rečejo gašenje požara − sem zelo hvaležna, da se požar gasi; to globoko spoštujem in cenim. A varuhinja opozarja na druge dimenzije, ki niso v središču pojmov socialne države.

Gre za to, da splošno javno dobro ni več dostopno vsem. To absolutno ni dopustno. Tudi to, da šolanje ni več dostopno vsem. Iz svojih raziskav dobro vem, da so revni otroci slabše ocenjeni, da jim revščina zapira poti. Da zdravstvo ni več dostopno vsem! Pa kje mi živimo! To, kar me skrbi, je, da nismo absolutno aktivno mobilizirani, da nismo pozorni. Da nismo aktivni v tem, da varujemo javno zdravstvo, javno šolstvo za vse.

To mora biti aktivna akcija. Ampak saj veste, kakšen je odgovor; da smo kapitalistična država. Tudi politika in ta vlada govorita o konkurenčnosti, o tekmovanju, a to so popolnoma napačne predpostavke. Če pogledate, na čem temelji ta konkurenčnost, tekmovanje; na golem izkoriščanju delavcev, ki dobijo mizerno plačilo ali pa ga sploh ne dobijo. Ali je to tisto? Drsimo v to?" se sprašuje Čačinovič Vogrinčičeva.