Resne težave po cepljenju je imelo 248 Slovencev. To je 0,02 odstotka vseh cepljenih oseb.

Polno cepljenih oseb v Sloveniji je po podatkih covid-19 sledilnika že skoraj 1,2 milijona, še okoli 50 tisoč oseb pa je delno cepljenih. Do 2. januarja 2022 je 9.410 Slovencev po cepljenju prijavilo neželene posledice osebnemu ali drugemu zdravniku, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Cepljeni in necepljeni

To je 0,75 odstotka vseh, ki so prejeli vsaj eno dozo cepiva. Resne posledice je po cepljenju imelo 248 oseb oziroma 0,02 odstotka vseh, ki so prejeli vsaj eno dozo cepiva. Za primerjavo, v Sloveniji se je s covid-19 okužilo okoli pol milijona ljudi, umrlo pa je več kot šest tisoč oseb oziroma več kot odstotek vseh okuženih.

Neposredno povezavo s cepljenjem so (zaenkrat) potrdili pri dveh smrtnih primerih, obe osebi sta se cepili s cepivom proizvajalca Johnson & Johnson.

Da se je pametno cepiti, pa dokazuje tudi spodnji graf covid-19 sledilnika, ki na potrjenih primerih okužb pri hospitaliziranih in osebah na intenzivni negi pokaže razlike med cepljenimi in necepljenimi osebami.

V nadaljevanju lahko preberete podrobnosti o negativnih posledicah cepljenja pri posameznih cepivih, na koncu članka pa lahko preverite, kako izgleda postopek izplačila odškodnin za nezaželene posledice cepljenja.

BioNTech/Pfizer – več kot pet tisoč oseb prijavilo nezaželene posledice

Največ oseb v Sloveniji se je cepilo s cepivom Comirnaty 10 proizvajalca BioNTech/Pfizer. Po podatkih NIJZ se je s cepivom nemškega porekla opravilo več kot dva milijona cepljenj (število cepljenih oseb s posameznim cepivom ni znano). Nezaželene stranske učinke je prijavilo 5.285 ljudi, od tega jih je 159 imelo resne posledice po cepljenju oziroma tri odstotke vseh prijav.

Preiskujejo 29 primerov smrti po cepljenju

Pri devetindvajsetih osebah, večinoma starejših in s kroničnimi obolenji, je prišlo do smrti po cepljenju. Komisija pri ministrstvu za zdravje je obravnavala šestnajst primerov (hudo kronično obolenje srca, nenadna srčna smrt, pljučnica, pljučna embolija ob trombozi globokih ven, možganska krvavitev) in zaključila, da povezava s cepljenjem ni verjetna. Ostali primeri so še v fazi preiskav.

39 primerov hospitalizacije

Obravnavanih je bilo tudi 39 primerov, ko so bile osebe hospitalizirane. V 25 primerih (kolaps nekaj ur po cepljenju zaradi prebolevanja covid-19, (prehodna) možganska kap, prsna bolečina, levkemija/limfom, spontani pnevmotoraks, pljučna embolija, akutni miokardni infarkt, srčni zastoj, epileptični napad, globoka venska tromboza (in pljučna embolija), vaskulitis malih žil, bolezen jeter, trombocitopenija) povezava s cepljenjem ni bila verjetna.

Potrdili miokarditis pri mlajšem moškem

V osmih primerih je bila povezava s cepljenjem ocenjena kot možna (manjša možganska kap, globoka venska tromboza (in pljučna embolija), motnje srčnega ritma/miokarditis, okluzija arterije v nogi, miokardni infarkt), hkrati pa je za navedene težave obstajala tudi druga, enakovredna razlaga. V petih primerih je bila povezava ocenjena kot verjetna: v treh primerih je šlo za kratkotrajno hospitalizacijo zaradi blažjih neželenih učinkov po cepljenju (glavobol, slabo počutje), v enem za pljučno embolijo in v enem za miokarditis. V enem primeru je šlo za miokarditis pri mlajšem moškem, komisija je povezavo ocenila kot gotovo.

Moderna – 21 oseb z resnimi nezaželenimi posledicami

Po podatkih NIJZ se je s cepivom Spikevax ameriškega farmacevta Moderna opravilo več kot 226 tisoč cepljenj (število cepljenih oseb s posameznim cepivom ni znano). Nezaželene stranske učinke je prijavilo 533 ljudi, od tega jih je 21 imelo resne posledice po cepljenju oziroma 3,94 odstotka vseh prijav.

Preiskujejo tri smrti

Pri treh starejših osebah s kroničnimi obolenji je prišlo do smrti po cepljenju. Kot kaže, je bila v prvem primeru oseba cepljena v času inkubacije covid-19 in zato zbolela za pljučnico, zaradi katere je umrla, povezava s cepljenjem zato ni verjetna. Ostala primera sta še v fazi preiskave.

Tri hospitalizacije

Obravnavane so bile tudi tri prijave resnih neželenih dogodkov po cepljenju s cepivom Spikevax, ko je bila potrebna hospitalizacija. V dveh primerih (prehodna možganska kap in ishemična bolezen srca) povezava s cepljenjem ni bila verjetna. V tretjem primeru je šlo za kolaps ob splošni oslabelosti po cepljenju, povezava s cepljenjem je možna ali pa je šlo za posledico drugega, že prej obstoječega stanja.

Na NIJZ so prejeli tudi sledeče prijave neželenih dogodkov v časovni povezavi s cepljenjem, zaradi katerih je bila potrebna specialistična obravnava oziroma hospitalizacija: venska tromboza, pljučna embolija, občutek težkega dihanja, (prehodna) možganska kap, stenoza arterije, akutni miokardni infarkt, miokarditis, poslabšanje jetrne bolezni, ascites in hujšanje, hematom v trebuhu in bolečine v malih sklepih rok in nog. Primeri so še v fazi zbiranja podatkov.

AstraZeneca – več kot tri tisoč oseb s težavami, 58 s hujšimi

Po podatkih NIJZ se je s cepivom Vaxzevria farmacevta AstraZeneca opravilo več kot 327 tisoč cepljenj (število cepljenih oseb s posameznim cepivom ni znano). Nezaželene stranske učinke je prijavilo 3.085 ljudi, od tega jih je 58 imelo resne posledice po cepljenju, kar je 1,88 odstotka vseh prijav.

Preiskujejo šest smrti

Pri šestih osebah s kroničnimi obolenji je prišlo do smrti v dneh po cepljenju. V enem primeru je smrt nastopila pri osebi z napredovalim malignim obolenjem v paliativni obravnavi, v drugem primeru pa je smrt na dan cepljenja nastopila zaradi rupture aorte. V obeh primerih povezava s cepljenjem ni verjetna. Ostali primeri so še v fazi preiskav.

24 hospitalizacij

Obravnavanih je bilo tudi štiriindvajset prijav resnih neželenih dogodkov po cepljenju, kjer je bila potrebna hospitalizacija. V dvanajstih primerih (bolečina v prsih, srčni zastoj, tromboza pri bolniku z napredovalim rakom, pankreatitis, tromboza, pljučna embolija, ishemična bolezen srca, ishemična bolezen noge) povezava s cepljenjem ni bila verjetna.

V devetih primerih (parestezija in izguba moči v okončinah ter trombocitopenija, globoka venska tromboza brez drugih dejavnikov tveganja, pljučna embolija (in globoka venska tromboza), Stillova bolezen v odrasli dobi, motnje srčnega ritma in pljučna embolija s trombocitopenijo) je povezava s cepljenjem možna, hkrati pa je za navedene težave obstajala tudi druga, enakovredna razlaga.

V dveh primerih je bila povezava s cepljenjem ocenjena kot verjetna (alergična reakcija in miokarditis). V enem primeru je prišlo do možganske kapi zaradi strdka v povezavi s trombocitopenijo, povezava s cepljenjem je ocenjena kot gotova.

Johnson & Johnson – dve potrjeni smrti

Po podatkih NIJZ se je s cepivom Janssen podjetja Johnson & Johnson opravilo več kot 136 tisoč cepljenj (število cepljenih oseb s posameznim cepivom ni znano). Nezaželene stranske učinke je prijavilo 506 ljudi, od tega jih je deset imelo resne posledice po cepljenju oziroma 1,9 odstotka vseh prijav.

Dve osebi umrli, ena okrevala

Pri treh mlajših osebah je po cepljenju prišlo do sindroma VITT (tromboza s trombocitopenijo), ki se je v dveh primerih končal s smrtnim izidom, ena oseba pa je okrevala. Komisija je vse tri primere obravnavala in zaključila, da je povezava s cepljenjem gotova.

Na NIJZ so prejeli še naslednje prijave neželenih dogodkov v časovni povezavi s cepljenjem, zaradi katerih je bila potrebna hospitalizacija: možganska kap, pljučna embolija in/ali venska tromboza, tromboza abdominalne aorte, trombocitopenija, akutna ledvična odpoved in izpuščaji po telesu. Primeri so še v fazi zbiranja podatkov.

Kako do odškodnine?

V elektronskem registru cepljenih oseb in neželenih učinkov po cepljenju eRCO, katerega upravljavec je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), se zbirajo podatki o prijavljenih neželenih učinkih po cepljenju. Osebe, pri katerih bo NIJZ presodil, da gre za domnevno resen neželeni učinek po cepljenju, bodo o tem obveščene in bodo imele možnost podati vlogo za pridobitev pravice do odškodnine. Ko bodo osebe prejele odločitev NIJZ, bodo vlogo na ministrstvo za zdravje (MZ) morale oddati same.

Do 60 tisoč evrov

Vloga na MZ gre v roke posebne strokovne komisije znotraj ministrstva in invalidske komisije ZPIZ. Trajanje njunega dela je največkrat odvisno od časa, ki se porabi za pridobivanje zahtevne medicinske dokumentacije, ki je pri resnih neželenih učinkih obsežna, saj so bile te osebe v večini primerov dlje časa hospitalizirane ali so imele številne specialistične obravnave. Ko obe komisiji opravita svoje delo in zaključke posredujeta MZ, ima slednje 30 dni časa, da odloči o pravici do odškodnine. Do te so upravičene osebe, ki so po cepljenju utrpele zdravstveno škodo, ki se kaže v resnem in trajnem zmanjšanju življenjskih funkcij. Maksimalna višina odškodnine znaša 60 tisoč evrov.

Novice Uradno: tako slabo še ni bilo

Novice V Avstriji še naprej naraščanje okužb, maske zdaj obvezne tudi na prostem

Novice V Izraelu spet rekordno število okužb s koronavirusom

Novice Število okužb še naprej visoko, prostih le še 19 intenzivnih postelj