Razkritje magnetograma naj bi škodilo interesom Slovenije

"Generalna državna tožilka Barbara Brezigar in višja državna tožilka Branka Zobec Hrastar sta navajali tudi podatke, ki so predmet predkazenskih postopkov. Razkritje navedenih informacij bi lahko škodovalo izvedbi le-teh, s čimer bi škodovali interesom Republike Slovenije." Takole je predsednik vlade Borut Pahor 19. marca utemeljil dejstvo, da je magnetogram pogovora s pravosodnim ministrom Alešem Zalarjem, Barbaro Brezigar in Branko Zobec Hrastar označen s stopnjo tajnosti "zaupno". Ali je bil magnetogram upravičeno nedostopen? Premier je torej 19. marca ocenil, da magnetogram ne more biti dostopen javnosti, kar je zanimivo glede na njegove današnje besede v izjavi medijem, da upa na skorajšnji umik zaupnosti, če se bodo udeleženci sestanka s tem strinjali. Glede na to, da preiskava v zadevi bulmastifi še poteka, se torej postavlja vprašanje, ali so se od 19. marca do danes kakorkoli spremenile okoliščine glede preiskave in ali ni bil magnetogram neupravičeno nedostopen javnosti.

O javnosti dokumenta bo odločala Pirc Musarjeva Pisno utemeljitev, zakaj je nek dokument označen s stopnjo tajnosti, zahteva zakon o tajnih podatkih. SiOL je Pahorjevo pisno utemeljitev zahteval 31. marca, potem ko so v kabinetu predsednika vlade zavrnili dostop do magnetograma. V skladu z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja se je SiOL pritožil na odločitev kabineta, da zavrne dostop do magnetograma. O pritožbi še odloča informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar, ki smo ji predlagali tudi, da odloči vsaj o delnem dostopu do dela magnetograma, ki se ne dotika predkazenskih postopkov.

Javnost ima pravico vedeti V pritožbi smo zapisali, da so bile tema sestanka hude obtožbe med pravosodnim ministrom in generalno državno tožilko, ki sta zatrjevala, da eden oziroma drugi kršita ustavo in zakone. Gre za pomembno vprašanje spoštovanja delovanja pravne države, zato ima javnost pravico vedeti, kakšna stališča so v pogovoru zagovarjali udeleženci sestanka. Še posebej je problematična visoka stopnja tajnosti na magnetogramu, saj je stopnja tajnosti zaupno predvidena le za tajne podatke, katerih razkritje nepoklicani osebi bi lahko škodovalo varnosti ali interesom Republike Slovenije. Informacijski pooblaščenki smo predlagali tudi izvedbo testa interesa javnosti.

Opravljen bo test interesa javnosti Test interesa javnosti pomeni, da lahko informacijska pooblaščenka presodi, da je nek dokument dostopen javnosti kljub temu, da je denimo označen kot zaupen. Na spletni strani pooblaščenke je med drugim navedeno, da je lahko razlog za razkritje informacij javnega značaja tudi preglednost dela oblasti, kar povečuje njeno odgovornost. "S preglednostjo dela funkcionarjev in uradnikov se zmanjšuje možnost neodgovornega sprejemanja političnih in strokovnih odločitev," piše na spletni strani pooblaščenke.