Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Torek,
12. 12. 2017,
19.26

Osveženo pred

6 let, 4 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0,30

Natisni članek

živali poskusi laboratorij miši Slovenija

Torek, 12. 12. 2017, 19.26

6 let, 4 mesece

Pri poskusih na živalih ni nič prepuščeno naključju #video

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0,30

Mnenja ljudi o poskusih na živalih so običajno deljena. A dejstvo je, da omenjeni poskusi pomembno pripomorejo k zagotavljanju človekovega zdravja in preprečevanja vedno težjih bolezni. Ekipa Planet TV je obiskala enega izmed laboratorijev v Sloveniji, kjer poskuse na živalih izvajajo v znanstvene in izobraževalne namene. 

Novinarka: Anja Ciglarič/Video: Planet TV


V zaprti sistem ene od raziskovalnih institucij v Sloveniji, kjer so doma laboratorijske miške in podgane, lahko pooblaščene osebe vstopijo samo izjemoma. Zaščitna oprema je nujno potrebna, saj obisk človeka pomeni tveganje za tamkajšnje živali, so poročali v oddaji Dan. na Planet TV.

"Poskusi na živalih se izvajajo v korist družbe in človeškega zdravja"

"Vsak človek pomeni grožnjo vnosa mikroorganizma v take prostore, s katerimi bi se ti glodavci okužili, kar bi pomenilo, da rezultati raziskave niso več verodostojni," je pojasnila strokovnjakinja za dobrobit živali dr. Martina Perše.

V Sloveniji je 12 laboratorijev, v katerih znanstveniki poskuse izvajajo na miših, podganah ali kuncih. "Gre za izvajanje poskusov v korist družbe, v korist človekovega zdravja," je povedala Peršetova.

Evropska unija ima na tem področju eno od najstrožjih zakonodaj na svetu, v njenem ospredju pa so skrb za živali ter kakovostne in verodostojne raziskave.

"Družba je dolžna zagotoviti, da se s temi živalmi maksimalno dobro ravna, da živijo v takšnih pogojih, da se bodo dobro počutile in da se jih v raziskavah uporabi samo, ko je to nujno potrebno. Obstaja ogromno pogojev, ki jim morajo znanstveniki zadostiti, da lahko v raziskavi sploh uporabijo živali," je razložila strokovnjakinja o skrbi za dobrobit živali.

V laboratoriju ni nič prepuščeno naključju

V laboratoriju je šest kletk s podganami, ki imajo v svojih kletkah nadzorovano ozračje. Zrak po ceveh kroži v vsako izmed kletk, nadzorovana je tudi sobna temperatura. V prostoru je tudi naprava, s katero zaposleni v nadzorovanih okoliščinah čistijo kletke.

Vsak prostor z živalmi je označen s svojo številko. Čeprav z živalmi na prvi pogled ni nič narobe, so podvržene različnim poskusom. Nekatere že nekaj časa pijejo vodo, zaradi katere imajo vneto črevesje.

V laboratoriju so tudi miške s spremenjenim genetskim materialom. Gre za tako imenovane transgene miši s spremenjenim genskim materialom. Vendar pa to na njihovo razpoloženje po besedah znanstvenikov ne vpliva. 

S pomočjo živali do razvoja zdravil za različne bolezni

Transgene miši znanstvenikom pomagajo pri razvoju zdravila za ljudi, ki imajo težave s povišanim holesterolom. Poskusi na miših so ključni tudi pri raziskavah zdravljenja akutne odpovedi ledvic.

"Gre za bolezen, ki prizadene približno polovico bolnikov, nameščenih v intenzivne enote. Smrtnost je izjemno visoka, dosega tudi petdeset odstotkov, za zdaj pa specifičnega zdravljenja nimamo," je pojasnila zdravnica Željka Večerić - Haler s kliničnega oddelka za nefrologijo UKC Ljubljana.

Ker so ledvice kompleksen organ, ki v našem telesu opravlja več funkcij, so raziskave na živalih edina možnost. Z njihovo pomočjo so odkrili, da lahko k izboljšanju stanja pri tej hudi ledvični okvari v določenem obsegu pripomorejo matične celice.

"V seriji poskusov, ki smo jih opravili, smo pridobili neprecenljive izkušnje in spoznanja, ki so temelj za nadaljnje aplikativne študije, torej za raziskave na človeku," je razložila Večerić-Halerjeva. Znanstveniki upajo, da bodo lahko v prihodnjih treh letih z zdravljenjem pomagali tudi ljudem.

Ne spreglejte