Previdno pri nakupovanju po telefonu

V uradu informacijske pooblaščenke poudarjajo, da je snemanje in shranjevanje komunikacij brez predhodne privolitve udeležencev komunikacije med drugim prepovedano tudi takrat, kadar gre za komunikacije, kjer obdelava podatkov ni običajna ter je udeleženci komunikacije zaradi njene narave ne pričakujejo in ne morejo vnaprej pričakovati. "Primer, ki ga opisujete v svojem vprašanju, pogovor med prodajalcem in stranko, je po našem mnenju brez dvoma primer, kjer snemanja komunikacij stranke ne pričakujejo," poudarjajo.

Kupec mora biti o snemanju pogovora vnaprej obveščen

Opozarjajo, da izjemo navedene prepovedi in posledično dovoljeno snemanje komunikacije po zakon o elektronskih komunikacijah predstavljajo primeri, ko se po telefonu sklepajo pravni posli, pri čemer pa mora biti kupec o snemanju pogovora vnaprej obveščen, prav tako tudi o namenu snemanja, na primer za dokaz obstoja pravnega posla, in trajanju hrambe posnetka.

Kot pravijo, je snemanje komunikacij torej zakonsko omejeno le na točno določene primere, s pridobivanjem soglasja posameznika pa namena zakonskih določb ni dopustno obiti. Poudarjajo, da bi osebna privolitev kot temelj za snemanje telefonskega pogovora lahko veljala le izjemoma, pri čemer ne zakon o varovanju podatkov ne zakon o elektronskih komunikacijah ne zapovedujeta njene oblike, kar pomeni, da je ustna privolitev z vidika zakona zadostna, za primer poznejših sporov pa je bolj priporočljiva pisna privolitev.

Pri pogodbah, sklenjenih na daljavo, ima potrošnik dodatne pravice

Odvetnica Varja Holec na vprašanje, v kolikšni meri je prek telefona posneto naročilo zavezujoče za stranko, da naročeni izdelek dejansko tudi prevzame in plača, odgovarja, da gre pri tem za pogodbo, sklenjeno na daljavo, ob sklepanju katere mora prodajalec potrošnika, še preden bi se ta dokončno zavezal, obvestiti o firmi in sedežu podjetja, o bistvenih lastnostih blaga ali storitve, o ceni, vključno z vsemi davki in drugimi dajatvami, o morebitnih stroških dostave, o podrobnostih glede plačila, o načinu in roku dobave, opisati mora pravico do odstopa od pogodbe ter stroške, povezane z uporabo komunikacijskega sredstva, če se ti stroški razlikujejo od običajne osnovne tarife, ki jo potrošnik običajno plačuje.

"Pri pogodbah, sklenjenih na daljavo, ima sicer potrošnik določene dodatne pravice, ki jih ne bi imel, če bi nakup opravil v trgovini, kjer bi si kupljeno blago lahko ogledal. Predvsem je pomembno, da lahko potrošnik v štirinajstih dneh podjetju sporoči, da odstopa od pogodbe, ne da bi mu bilo treba navesti razlog za svojo odločitev. Potrošnik mora nato blago v 30 dneh vrniti prodajalcu, ta pa mu mora v 30 dneh od prejema obvestila vrniti kupnino," je zapisala.

Opisana ureditev velja za vse pogodbe, sklenjene s komunikacijskimi sredstvi, kot so klasična in elektronska pošta, faks, internet in telefon.

Tudi v primeru pogodbe na daljavo sta obe strani dolžni izpolniti svoje obveznosti

Z enakimi vprašanji smo se obrnili tudi na Zvezo potrošnikov Slovenije, kjer so nam pojasnili, da sta tudi v primeru, ko je sklenjena pogodba na daljavo, obe strani dolžni izpolniti svoje pogodbene obveznosti, pri čemer ima potrošnik izjemoma pravico v 14 dneh odstopiti od pogodbe brez navedbe razloga, to pa mora podjetju sporočiti pisno. "Če te pravice ne izkoristi, mora svoje obveznosti iz pogodbe izpolniti. Vrednost nakupa pri tem ni pomembna," so sklenili.