Torek, 7. 5. 2024, 9.42
7 mesecev, 2 tedna
Predlog interventnega zakona: sodniki prve stopnje tri plačne razrede višje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,10
Ustavno sodišče je junija lani odločilo, da je ureditev plač sodnikov v neskladju z ustavnima načeloma sodniške neodvisnosti in delitve oblasti, ter zakonodajalcu naložilo, da neustavnost odpravi do 3. januarja, kar se ni zgodilo.
Predlog interventnega zakona glede sodniških plač predvideva povišanje plačnih uvrstitev za največ tri plačne razrede sodnikom prve stopnje. Predlaga izenačitev uvrstitve okrajnega sodnika svetnika z najnižjim plačnim razredom poslanca, vrhovnega sodnika svetnika pa z najnižje uvrščenim ministrom, so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje. Vlada sicer priznava neustrezni plačni položaj sodnikov, zlasti tistih na prvi stopnji, in potrebo po čimprejšnji uresničitvi ustavne odločbe, a znova so opozorili, da trenutno potekajo pogajanja o prenovi plačnega sistema javnega sektorja, v okviru katerega se celovito ureja plačni položaj vseh funkcionarjev, med drugim tudi pravosodnih.
Na vladi se strinjajo, da predlog interventnega zakona za uresničitev odločbe ustavnega sodišča zato predstavlja prvi in nujno potrebni korak k celoviti rešitvi plačnega položaja sodnikov.
"Ustavno sodišče namreč opozarja, da je treba vzpostaviti relativno primerljivo plačilo med statusno medsebojno primerljivimi funkcionarji različnih vej oblasti. Pri tem pa iz odločbe ustavnega sodišča izhaja neprimerljivost in s tem neustavnost zlasti med plačami sodnikov prve stopnje in poslancev, zato predlog interventnega zakona naslavlja v prvi vrsti prav plačni položaj sodnikov prve stopnje, ki je tudi po mnenju vlade najbolj problematičen," so še pojasnili.
Višje uvrstitve v plačne razrede
Predlog interventnega zakona za uresničitev odločbe ustavnega sodišča tako predvideva višje uvrstitve v plačne razrede za posamezne funkcije sodne veje oblasti in predlaga povišanje plačnih uvrstitev za največ tri plačne razrede sodnikom prve stopnje, so dodatno pojasnili na vladi.
Zakon pri tem upošteva obstoječa razmerja med sodniki in predsedniki (in podpredsedniki) sodišč iste stopnje ter razmerja med sodniki različnih stopenj, ki so postavljena v veljavnem sistemu, kot ga določa priloga 3 zakona o sistemu plač v javnem sektorju, in sicer:
- predlog zakona izenačuje uvrstitev v plačni razred okrajnega sodnika svetnika z uvrstitvijo v najnižji plačni razred poslanca, posledično pa spreminja uvrstitve tudi drugih funkcionarjev sodne oblasti;
- predlog zakona uresničuje zahtevo po ustavnopravni enakovrednosti oziroma relativni primerljivosti sodne veje oblasti v primerjavi z zakonodajno in izvršilno vejo oblasti;
- razlika med uvrstitvijo vrhovnega sodnika in najnižje uvrščenega ministra znaša en plačni razred, vrhovni sodnik svetnik pa je izenačen z najnižje uvrščenim ministrom.
Pojasnili so še, da so izhodišča za uresničitev odločbe ustavnega sodišča predstavili na sestanku predsednika vlade in predstavnikov ministrstva za javno upravo ter ministrstva za pravosodje s predstavniki slovenskega pravosodja 5. aprila.
Predlog interventnega zakona, ki so ga pripravili na ministrstvu za javno upravo, so predstavnikom pravosodja posredovali 26. aprila. Sodni svet bo predlog obravnaval v četrtek, še v tem tednu se bodo do predloga opredelili tudi na vrhovnem sodišču.
Društvo državnih tožilcev: Ignorirajo tožilstvo
Na sodniške plače so vezane tudi plače tožilcev, ki na neuresničeno odločbo ustavnega sodišča opozarjajo tudi s stavkovnimi aktivnostmi. Predsednik Društva državnih tožilcev Slovenije Boštjan Valenčič je za STA opozoril tudi, da jim vlada ni poslala najnovejšega predloga interventnega zakona, s čimer tožilstvo, ki izvaja pomembno funkcijo pregona, ignorira.
