Kristjani 6. januarja praznujejo praznik Gospodovega razglašenja (epifanija) oz. praznik svetih treh kraljev, ki so prišli molit novorojenega Odrešenika Jezusa Kristusa.
Ob prazniku je ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran v stolnici v Ljubljani daroval tudi sv. mašo.
Praznik uvedli na začetku 4. stoletja
Praznik Gospodovega razglašenja so poleg praznovanja božiča 25. decembra uvedli na začetku 4. stoletja. Z besedo epifanija so začeli označevati predvsem prihod modrih z Vzhoda. Njihov obisk je opisan v Matejevem evangeliju, vendar evangelist ne navaja števila oseb. Ker pa naj bi modri prinesli troje darov (zlato, kadilo ter miro) je sledil sklep, da so bili tudi darovalci trije.
Gašper, Miha in Boltežar
Njihova imena v evangeliju niso zapisana, v različnih inačicah pa so znana iz treh legend. Na Zahodu se je razširila tradicija, ki na podlagi zadnje od omenjenih legend modre imenuje: Gašper, Miha in Boltežar.
Tretji sveti večer
Večer pred praznikom je po izročilu tretji sveti večer - prvi je pred božičem, drugi pa pred novim letom. Pri nas je na ta dan v navadi kropljenje z blagoslovljeno vodo in kajenje s kadilom po vseh prostorih hiše, na vhodna vrata pa se napiše začetnice imen treh kraljev z letnico novega leta, v primeru letošnjega praznika torej: 20 + G + M + B + 09.
Gantar sprejel kolednike
Predsednik državnega zbora Pavel Gantar je sprejel kolednike, ki po izročilu prinašajo mir in blagoslov. Koledniki od božiča do danes zbirajo denar za izgradnjo šol v misijonskih deželah, je pojasnil direktor Misijonskega središča Slovenije Stane Kerin. Kot je dejal Gantar, je to "hvalevredna akcija", v kateri z veseljem sodeluje.
Kot je dejal Gantar, je sam kot otrok včasih sodeloval v takšnih koledniških dejanjih in je "zelo vesel, da se ta tradicija ponovno obuja in da se bo obujala in živela še naprej".
3
