"Povečal se bo psihični pritisk na upravo"

Predlog sprememb zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), ki je trenutno v javni razpravi, nejasno opredeljuje prihodnji status zavoda, nejasno so postavljene ločnice med javno in tržno dejavnostjo ter ni usklajen z zakonom o medijih, so bile glavne pripombe udeležencev razprave na ministrstvu za kulturo o predlogu novele zakona.

Guzej: Nejasen pravni status RTVS Generalni direktor Radiotelevizije Slovenija (RTVS) Anton Guzej meni, da predlog sprememb zakona ne določa natančno pravnega statusa RTVS. Po predlogu bi bila RTVS namreč oseba javnega prava, za katero se smiselno uporabljajo določbe zakonodaje, ki urejajo poslovanje delniških družb, deloval pa bi kot gospodarska družba. Izpostavil je tudi vprašanje statusa uslužbencev v primeru, da se bo RTVS preoblikovala v gospodarsko družbo.

Guzej: Katere vrste storitev v programu RTVS so javne in katere tržne?

Zakon ne vsebuje določb o prenehanju delovanja javnega zavoda RTVS, njegovem preoblikovanju in pravnem nasledstvu, je opozoril. Obenem bi bilo po mnenju Guzeja potrebno tudi jasneje določiti, katere vrste storitev v programu RTVS so javne in katere tržne. Kot ocenjuje, predlagane spremembe niso usklajene z zakonom o medijih, usklajevanje pa bi bilo potrebno še s številnimi drugimi zakoni.

Glede na predlog preoblikovanja RTVS v gospodarsko družbo pa trajanje mandata članov sveta po njegovih besedah ni usklajeno z zakonom o gospodarskih družbah. Po predlogu sprememb bi namreč imeli člani novega sveta RTVS sedemletni mandat, medtem ko imajo člani sedanjega programskega sveta največ štiriletnega.

Majda Širca napoveduje spremembo "glede let"

Ministrica za kulturo Majda Širca je na to dejala, da je bil za člane sveta predlagan sedemletni mandat, ker se bo svet tako kot trenutni na polovici mandata zamenjal. V primeru štiri oz. petletnega mandata bi se tako svetniki zamenjali že po dveh letih mandatovanja, kar bi bil prekratek čas, triletno delovanje v svetu pa je po njenem mnenju primerno. Ampak ker mnogi menijo, da je to preveč, Širca napoveduje spremembo te predlagane določbe.

Kdo (in kako) bi imenoval odgovorne urednike? Po mnenju Guzeja je tudi nesprejemljivo, da bi odgovorne urednike imenoval kdo drug kot uprava. Generalni direktor direktorata za medije Vojko Stopar je odgovoril, da bo imela pravico do imenovanja odgovornih urednikov uprava, ki pa jih bo lahko imenovala samo, če bo predhodno dobila pozitivno mnenje večine programskih delavcev v uredništvih. V kolikor njihovega pozitivnega mnenja ne bo dobila, pa bo morala za imenovanje predhodno pridobiti soglasje sveta RTVS, je pojasnil in napovedal, da bodo to določbo spisali bolj razumljivo.

Guzej meni, da bo v upravi preveč ljudi

Generalni direktor RTVS ima pripombe tudi glede napovedanih sprememb sestave uprave zavoda. Po napovedanih spremembah bo imel v petčlanski upravi svoj sedež tudi predstavnik delavcev. Po mnenju Guzeja bo v tako sestavljeni in toliko številčni upravi težko usklajevati interese. Sicer pa Guzej podpira predlagane spremembe zakona glede finančnih sprememb zavoda, saj bi po njegovem mnenju rešil določene probleme financiranja zavoda.

Aplenc meni, da bo RTVS še bolj pod vplivom politike Tudi Andrej Aplenc z Zavoda za oživitev civilne družbe meni, da je predlagana sestava sveta RTVS takšna, da bo televizija še bolj pod vplivom politike. Izpostavil je tudi po njegovem mnenju zelo verjetno možnost konfliktov v vodenju, saj ni določena poslovna hierarhija. Po njegovi oceni so spremembe zakona spisane tako, da prihaja do podvajanja pristojnosti sveta, nadzornega sveta in uprave.

Predlog sprememb je naravnan v smer materialne odgovornosti uprave

Glede na to, da je predlog sprememb naravnan v smer materialne odgovornosti uprave, se bo po njegovem mnenju povečal psihični pritisk na upravo, kar se bo zrcalilo v slabših rezultatih poslovanja.

Peter Lah se zavzema za "svet za medije" Petru Lahu s Fakultete za medije pa se zdi glavna pomanjkljivost predloga sprememb zakona njegova ozkost. Meni, da bi bila reorganizacija zakona o RTVS smiselna šele takrat, ko bodo v veljavi spremembe zakona o medijih. Obenem pa meni, da bi bilo treba ustanoviti neodvisen inštitut, sam bi ga imenoval svet za medije. Ta bi spremljal in nadziral delovanje RTVS ter bi bil demokratično izvoljen, sestavljali pa bi ga kompetentni člani.

Ministrstvo za kulturo je osnutek novele zakona o RTVS predstavilo 12. novembra. Po enomesečni javni razpravi bo ministrstvo pripravilo končno verzijo novele in jo poslalo na vlado.