Poročilo: Večina lobiranja v Sloveniji še vedno poteka v senci

Poročilo Lobiranje v Sloveniji se sicer osredotoča na lobiranje na državni ravni, a znatna tveganja za takšno početje po njihovi oceni obstajajo tudi na lokalni ravni.

Stanje lobiranja pri nas poročilo ocenjuje s 55, pri čemer je najvišja mogoča ocena sto.

Prevelik vpliv političnih elit in interesnih skupin Slovenija je z ureditvijo lobiranja v zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije sicer relativno napredna, saj večina evropskih držav lobiranja nima zakonsko urejenega. Vendar pa TI Slovenija v poročilu ugotavlja, da ureditev še vedno ni dovolj celovita, uresničevanje zakona pa je v praksi omejeno.

Tako recimo obstajata register in sistem poročanja o stikih, vendar je transparentnost na vseh ravneh postopkov odločanja še vedno nezadostna, tako pri pripravi kot pri sprejemanju predpisov na državni in lokalni ravni, ocenjujejo v TI Slovenia.

Prav tako v društvu ugotavljajo, da udeležbo javnosti pri postopkih sprejemanja odločitev ovirajo neuravnotežene ad hoc strokovne in posvetovalne skupine ter netransparentni podatki o članih teh delovnih skupin. Vse to omogoča prevelik vpliv političnih elit in interesnih skupin na oblikovanje javnih politik in drugih odločitev, ki vplivajo na vsakodnevno življenje državljank in državljanov.

Zaradi prikritih povezav med političnimi strankami in zasebnim sektorjem sta po njihovi oceni pomanjkljiva tudi transparentnost in nadzor financiranja političnih strank in volilnih kampanj.

Temeljna težava je lobiranje, ki poteka v t. i. sivem območju in pogosto sega na področje korupcije Kot je ob predstavitvi poročila dejal direktor Inštituta za ustavno pravo Ciril Ribičič, je glavna ugotovitev poročila, da je temeljna težava lobiranje, ki poteka v t. i. sivem območju in pogosto sega na področje korupcije. Posebna težava je po njegovih besedah tudi posredno lobiranje, ko se poskuša zlorabljati medije za to, da se pri lobiranju iz posebnih interesov ustvarja videz, da gre za lobiranje, ki je v javnem interesu.

Poročilo na podlagi ugotovitev vladi in pristojnim institucijam podaja več priporočil, kot najpomembnejše pa izpostavlja razvoj celostne politike o etiki in transparentnosti, programa za ozaveščanje in sistematično izobraževanje o lobiranju. Takšno izobraževanje naj bo vključeno tudi v resolucijo o preprečevanju korupcije in v strategijo boja proti korupciji.