Janez Janša
Sobota, 13. 3. 2021, 13.04
3 leta, 7 mesecev
Šest premierjev zahteva čimprejšnji sklic vrha EU o porazdelitvi cepiv
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,95
28
Potem ko je avstrijski kancler Sebastian Kurz v petek ostro kritiziral porazdeljevanje cepiv proti okužbi z novim koronavirusom med državami članicami EU, je šest premierjev članic EU − poleg Kurza še Janez Janša ter premierji Češke, Latvije, Bolgarije in Hrvaške − na institucije EU naslovilo pismo, v katerem zahtevajo čimprejšnji sklic vrha EU na to temo.
Pismo s petkovim datumom je naslovljeno na predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, objavljeno pa je bilo danes in ga navajajo številni tuji mediji. V kabinetu Janeza Janše so na vprašanje STA pismo potrdili in ga kmalu zatem tudi objavili na svoji spletni strani.
Kakor hitro je mogoče, želijo sklic vrha o cepivih
V pismu premierji sicer zahtevajo, da Michel "kakor hitro je mogoče" skliče vrh o cepivih, sicer določene države članice unije preprosto ne bodo mogle izpolniti za drugo četrtletje zastavljenih ciljev glede cepljenja proti covid-19.
.@JJansaSDS skupaj s @SebastianKurz, @BoykoBorissov @krisjaniskarins in @AndrejBabis na @vonderleyen in @eucopresident naslovil skupen poziv k solidarnosti in enakopravni dostopnosti do redkih virov, ki jih trenutno predstavlja cepivo proti COVID-19.https://t.co/lXyU7drphZ pic.twitter.com/lM9f9NUxSa
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) March 13, 2021
Med državami bodo do poletja nastale velike neenakosti
V minulih dneh so namreč ugotovili, da dobava cepiv članicam EU s strani farmacevtskih podjetij ni v skladu z dogovorjenim ključem delitve na osnovi števila prebivalcev. Če se bo to nadaljevalo, bodo med državami do poletja nastale velike neenakosti, poleg tega pa to "ni le v nasprotju z našim dogovorom, ampak tudi z duhom evropske solidarnosti".
Neimenovani viri v EU, ki jih navaja francoska tiskovna agencija AFP, so sicer danes nakazali, da poseben vrh na to temo naj ne bi bil sklican, da pa bo "usklajevanje v boju proti pandemiji" prva točka dnevnega reda naslednjega rednega vrha EU, ki je načrtovan za 25. in 26. marec in bo verjetno potekal v živo.
Pismo sledi glavnim poudarkom Kurzeve petkove novinarske konference, na kateri je ta določene države EU obtožil, da kot na nekakšnem "bazarju" sklepajo tajne ločene pogodbe o dobavi cepiv s farmacevtskimi podjetji, zaradi česar cepiva niso enakomerno porazdeljena med članicami, piše STA.
Janša: Neenakopravna obravnava je povsem nesprejemljiva
Do tega naj bi prihajalo kar v okviru t. i. usmerjevalnega odbora EU za cepiva. Za katere države točno gre, Kurz ni povedal, je pa kot primera navedel, da bo Malta do konca junija glede na število prebivalcev prejela trikrat več cepiva kot Bolgarija, Nizozemska pa dvakrat več kot Hrvaška.
Janša je v petek objavil Kurzeve tvite na to temo in dopisal, da "je to pomembno" ter da "je neenakopravna obravnava povsem nesprejemljiva". V Evropski komisiji so medtem v petek te navedbe zavrnili, prav tako pa jih je zavrnilo avstrijsko ministrstvo za zdravje in zatrdilo, da so pogajanja o porazdelitvi cepiv "uravnotežena in pregledna".
Avstrijski kancler Sebastian Kurz je v petek ostro kritiziral porazdelitev cepiv proti okužbi z novim koronavirusom med državami članicami EU.
Kot je za javni radio Ö1 poudarila generalna sekretarka na ministrstvu Ines Stilling, to nikakor ni bazar, ampak imajo prav vse države članice, vključno z Avstrijo, možnost, da pokupijo proste zaloge cepiv − zaloge, ki naj bi teoretično pripadle neki drugi članici, a jih ta ne porabi oziroma se jim prostovoljno odpove, npr. zaradi stroškov.
Poleg tega so imele, kot je še spomnila, v pogajanjih lani poleti vse države možnost, da povedo, koliko določenega cepiva želijo prejeti. Pri tem so načeloma resda sledili porazdelitvi odmerkov glede na število prebivalcev, a države so se odločile za zelo različne količine različnih cepiv. Pri tem pa nikakor ni šlo za načelo, da več dobi tisti, ki prej pride, ali je bolj glasen, je zatrdila Stillingova.
Bolgarija, Češka in Latvija prejele precej manj cepiva
Podobno so v petek v odzivu na Kurzeve očitke ponovili tudi pri Evropski komisiji, češ da je na državah članicah, da "zaprosijo za manj ali več določenega cepiva". Prav tako so očitke zavrnile oblast v Nemčiji, na Nizozemskem in Malti. Kot je danes zatrdil tiskovni predstavnik nizozemskega ministrstva za zdravje, država prejema cepiva preko mehanizma v EU in se drži dogovorov, je pa res, da se obenem trudijo "maksimalno" izkoristiti obstoječi manevrski prostor.
Avstrijska tiskovna agencija APA sicer ugotavlja, da so med petimi državami, katerih voditelji so podpisali petkovo pismo, tri takšne, ki so doslej dejansko prejele precej manj cepiva glede na velikost prebivalstva od povprečja unije. To so Bolgarija, Češka in Latvija, medtem ko število dostavljenih odmerkov cepiva v Avstriji in Sloveniji ustreza njunemu prebivalstvu.
Pismu petih premierjev se je pridružil še Plenković
V Banskih dvorih so po poročanju hrvaškega Jutarnjega lista potrdili, da je Andrej Plenković danes dodal svoj podpis pod pismo. Ob tem so dodali, da se je Plenković prav z namenom pospešitve distribucije cepiv in zaradi vztrajanja Hrvaške, da je treba zagotoviti dobavo dogovorjenih količin, v četrtek in petek mudil na obisku v Bruslju.
Glede na očitna razhajanja pri distribuciji cepiv med članicami unije potrebujemo nek korektivni mehanizem, tako da se bodo prihajajoči odmerki cepiv razporedili pravičneje in bolj uravnoteženo ter da se bo tudi v praksi potrdila evropska solidarnost, so še sporočili v Zagrebu, piše STA.
28